Skoči na vsebino

VZREJA SLADKOVODNIH ORGANIZMOV

V Sloveniji vzrejamo v sladkih vodah praktično le ribe, zato lahko govorimo kar o ribogojstvu, ki ga delimo na hladnovodno in toplovodno ribogojstvo. Razen nekaj večjih ribogojnic je značilnost slovenskih ribogojnic njihova relativno majhna povprečna proizvodnja, s katero se pokriva potrebe lokalnega trga. Večinoma gre za mala družinska podjetja.

 

Hladnovodne ribogojnice prevladujejo v centralnem in zahodnem delu Slovenije, kjer je tudi več čistih in hladnih voda, medtem ko se toplovodne ribogojnice nahajajo večinoma v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so tudi boljši pogoji za izgradno ribnikov in vodnih zadrževalnikov v katerih se lahko voda poleti ogreje. Vališča so samostojna ali posebni deli ribogojnic namenjeni za valjenje iker in vzrejo ribjega zaroda.

 

Hladnovodne ribogojnice so v principu pretočni bazeni v katerih se vzreja pretežno postrvje vrste, med katerimi prevladuje vzreja šarenke, za prehrano pa tudi potočna zlatovčica in potočna postrv, medtem ko se za poribljavanje odprtih voda vzreja tudi sulec, lipan in soška postrv.

 

Toplovodne ribogojnice so praviloma ribniki ali vodni zadrževalniki s stoječo vodo, kjer se vzreja pretežno krapovske vrste rib.  Prevladuje vzreja krapa, poleg njega pa se vzreja še beli amur, tolstolobike, smuč, ščuka, som.