Skoči na vsebino

GOSPODARSKI RIBOLOV V VODAH SLOVENIJE PO UVELJAVITVI SODBE ARBITRAŽNEGA SODIŠČA

Zgodovinske ribiške pravice slovenskih in hrvaških ribičev v teritorialnih vodah obeh držav


1. Kje so določene zgodovinske ribiške pravice slovenskih in hrvaških ribičev v teritorialnih vodah obeh držav?

 

V okviru Evropske unije se ribolovne pravice ribičev v morskih prostorih drugih držav članic EU ureja s t.i. zgodovinskimi ribiškimi pravicami, ki so zapisane v primarnem in sekundarnem pravu EU. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju iz leta 2001 (t.i. SOPS) je omogočal slovenskim in hrvaškim ribičem pravico ribolova v teritorialnih vodah sosednje države. Na osnovi večletnih prizadevanj Slovenije, da se slovenskim ribičem priznajo zgodovinske ribiške pravice v morskem prostoru pod suverenostjo Hrvaške tudi po vstopu Hrvaške v EU, so bile te pravice priznane in vnesene v pravni red EU leta 2013.

 

Večji del vsebine SOPS (npr. območje, največje število ribiških plovil, največja dovoljena količina ulova, itd) je tako prenesen v: 

  • primarno pravo EU (pristopna pogodba Hrvaške k EU) in 
  • sekundarno pravo EU (Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES - v nadaljevanju: Uredba 1380/2013/EU).

Obojestranski dostop se v skladu s Prilogo 1 Uredbe 1380/2013/EU začne uporabljati, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, podpisanega 4. novembra 2009 v Stockholmu.

 

Pristopna pogodbe Hrvaške k EU 

 

Uredba (EU) št. 1380/2013 s prilogo 1 (PDF)

 

2. Na katerem območju lahko slovenski in hrvaški ribiči izvajajo zgodovinske ribiške pravice? Katere vrste in kakšno količino rib lahko ribiči ulovijo?

 

Priloga 1 Uredbe 1380/2013 določa naslednje ribolovno območje za ribiče vsake od držav:

  • za tradicionalno ribarjenje slovenskih gospodarskih ribičev v geografskem območju: "12 milj, omejeno na morski prostor pod suverenostjo Hrvaške, ki leži severno od vzporednika 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine ob zahodni obali Istre, od zunanjega roba teritorialnega morja Hrvaške, kjer se ta vzporednik dotika kopnega zahodne obale Istre (Grgatov rt Funtana)" in
  • za tradicionalno ribarjenje hrvaških gospodarskih ribičev v geografskem območju: 12 milj, omejeno na morski prostor pod suverenostjo Slovenije, ki leži severno od vzporednika 45 stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine ob zahodni obali Istre, od zunanjega roba teritorialnega morja Hrvaške, kjer se ta vzporednik dotika kopnega zahodne obale Istre (Grgatov rt Funtana).

 

Ribiči vsake od držav lahko v opredeljenem morskem prostoru sosednje države na leto ulovijo 100 ton pridnenih in malih pelagičnih vrst, vključno s sardinami in sardoni z največ 25 ribiškimi plovili, kar vključuje tudi 5 ribiških plovil, opremljenih z vlečnimi mrežami. 


3. Pod kakšnimi pogoji lahko hrvaški ribiči lovijo v slovenskem teritorialnem morju? 

 

Slovenija je z uveljavitvijo evropske zakonodaje hrvaškim ribičem omogočila dostop do svojega teritorialnega morja tudi po uveljavitvi arbitražne razsodbe s spremembo zakona o morskem ribištvu ter sprejemom Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o skupni ribiški politiki v zvezi z dostopom do voda (Uradni list RS, št. 76/2017), ki predvideva nacionalni postopek uveljavljanja te pravice za hrvaške ribiče v slovenskem teritorialnem morju. 

 

Slovenija pričakuje, da bo evropsko zakonodajo in zaveze iz pristopne pogodbe uveljavila tudi Hrvaška in v enakem obsegu omogočila ribolov slovenskim ribičem na območju, kot je določeno v Uredbi 1380/2013/EU.

 

 

POSTOPEK PRIDOBITVE DOVOLJENJA za hrvaške ribiče, ki želijo izvajati gospodarski ribolov v teritorialnih vodah Republike Slovenije:

 

Imetnik hrvaškega dovoljenja za gospodarski ribolov, ki želi pridobiti pravico do izvajanja ribolova v slovenskem teritorialnem morju, mora v skladu s tem postopkom na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska c. 22, 1000 Ljubljana, vložiti vlogo za posebno dovoljenje, in sicer od 1. novembra dalje za naslednje koledarsko leto. Iz vloge mora biti razvidno naslednje: ime, priimek in naslov (za fizične osebe) oziroma naziv in naslov (za pravne osebe oziroma samostojne podjetnike) ter ime, priimek in naslov odgovorne osebe (v primeru pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika) ter registrska številka plovila. V kolikor upravni organ, ki vodi postopek izdaje posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov, ne bo mogel sam pridobiti veljavnega hrvaškega dovoljenja za gospodarski ribolov za zadevno plovilo oziroma drugih relevantnih podatkov, bo v okviru upravnega postopka to zahteval od vlagatelja. 

 

Ministrstvo obravnava vloge glede na časovno zaporedje prispelih popolnih vlog za ribiška plovila, vendar le do obsega, določenega v Uredbi 1380/2013/EU: do skupaj 25 plovil, kar vključuje tudi 5 ribiških plovil, opremljenih z vlečnimi mrežami. Dovoljenja, ki jih za posamezno koledarsko leto izda pristojno ministrstvo za posamezno ribiško plovilo iz Republike Hrvaške, veljajo le do obsega, določenega v Uredbi 1380/2013/EU, tj. do največ 100 ton rib letno skupaj za vsa ribiška plovila, ki jim je bilo izdano ustrezno dovoljenje. Kvota je skupna in se ne bo delila na posamezno plovilo. Vsak imetnik posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov, ki bo izvajal ribolov v teritorialnem morju republike Slovenije, mora izpolniti in predložiti ladijske dnevnike in deklaracije o iztovoru v skladu z določili Uredbe o spremljanju ulova in prodaji ribiških proizvodov (Uradni list RS, št. 38/16).

 

Ministrstvo na svoji spletni strani ob izpolnitvi dovoljene količine ulovljenih rib iz prejšnjega odstavka objavi obvestilo o ustavitvi ribolova na podlagi posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov. Vsi hrvaški ribiči, ki bodo prejeli posebno dovoljenje za gospodarski ribolov, so dolžni spremljati ustrezno spletno stran, kjer bo objavljeno obvestilo o ustavitvi ribolova na podlagi posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov, izdanih hrvaškim ribičem.

 

4. Pod kakšnimi pogoji lahko slovenski ribiči lovijo v hrvaškem teritorialnem morju in kje lahko zaprosijo za dovolilnice? 

 

Enake pravice do ribolova, kot jih imajo hrvaški ribiči v vodah pod suverenostjo Slovenije v skladu z EU zakonodajo, imajo tudi slovenski ribiči v vodah pod suverenostjo Hrvaške. Slovenija pričakuje, da bo evropsko zakonodajo in zaveze iz pristopne pogodbe uveljavila tudi Hrvaška in v enakem obsegu omogočila ribolov slovenskim ribičem na območju, kot je določeno v Uredbi 1380/2013/EU. Tako lahko slovenski ribiči, ki želijo izvajati gospodarski ribolov na tem območju, vložijo vlogo na pristojni hrvaški upravni organ, ki izdaja ustrezna dovoljenja na območju Republike Hrvaške. 

 

Pravna pomoč slovenskim ribičem

 

Z Uredbo o načinu izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem (Uradni list RS, št. 76/17) se zagotavlja pravna pomoč slovenskim ribičem oziroma fizičnim in pravnim osebam, ki so državljani Slovenije ali imajo sedež v Sloveniji in so imetniki dovoljenja za gospodarski ribolov, zoper katere je pred organi Republike Hrvaške uveden prekrškovni ali kazenski postopek, kljub opravljanju te dejavnosti v skladu z arbitražno razsodbo. 

 

Republika Slovenija krije tudi stroške, ki nastanejo v zvezi s pravno pomočjo in s temi postopki. Vsebina uredbe se nanaša tudi na stroške, ki bi nastali pri uveljavljanju izrednih pravnih sredstev pred organi Republike Hrvaške ali pristojnimi mednarodnimi institucijami.

 

POGOJI, ki jih mora izpolniti fizična ali pravna oseba, da je upravičenec, so:

- državljan Republike Slovenije ali sedež v Republiki Sloveniji;

- je imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov;

- opravlja dejavnost gospodarskega ribolova;

- dogodek na območju Republike Slovenije, ki ima za posledico prekrškovni ali kazenski postopek pred organi Republike Hrvaške – torej tudi v primeru, da kasneje ta fizična ali pravna oseba iz kakršnega koli razloga ne bo več imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov.

 

Upravičenci se morajo v prekrškovnih ali kazenskih postopkih obrniti na izvajalce pravne pomoči, ki jih za to pooblasti ministrstvo, pristojno za ribištvo. 

 

Slovenski ribiči lahko v primeru, če bi pri izvajanju ribolova v morju, ki je pod suverenostjo Republike Slovenije, poskušali organi Republike Hrvaške zoper njih uvesti prekrškovni ali kazenski postopek, kontaktirajo odvetniško pisarno Senjak iz Pule:

 

  • elektronski naslov: ivica.senjak@icloud.com
  • telefonska številka: +385 98 367 666

Pri tem morajo ribiči, kot to določa Uredba o načinu izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem, upoštevati naslednje:

 

1. Ribič ima pravico do pravne pomoči po Uredbi o načinu izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem, če nemudoma oziroma najpozneje v 72 urah po seznanitvi z uvedbo prekrškovnega oziroma kazenskega postopka za pravno pomoč pooblasti izvajalca pravne pomoči;

 

2. Ribič mora pooblastilu iz prejšnje točke priložiti podpisano izjavo o tem, da so izpolnjeni pogoji za upravičenost do pravne pomoči iz 1. člena Uredbe o načinu izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem in da je seznanjen, da mora v primerih iz 4. in 5. točke plačati nastale ali vrniti že izplačane stroške skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

 

3. Ribič mora aktivno sodelovati in izvajalcu pravne pomoči na njegovo zahtevo predložiti vse dokaze in dejstva, ki se nanašajo na postopke pravnega varstva iz te uredbe.

 

4. Če ribič izvajalcu pravne pomoči ne zagotovi informacij in ne sodeluje v postopku v skladu s prejšnjo točko, ni več upravičen do pravne pomoči iz uredbe in mora plačati nastale ali vrniti že izplačane stroške iz te uredbe skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

 

5. Če ministrstvo kadar koli med izvajanjem pravne pomoči iz te uredbe ali pozneje ugotovi, da pravna ali fizična oseba, ki ji je oziroma ji je bila zagotovljena pravna pomoč iz te uredbe, do te pravne pomoči ni upravičena, mora ta oseba povrniti povzročene stroške skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi v proračun Republike Slovenije.

 

Uredba o načinu izvedbe in financiranja pravne pomoči ribičem (Uradni list RS, št.: 76/17)

 

 

Finančna pomoč slovenskim ribičem

 

14. člen Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS, št. 69/17; ZUVRAS) določa možnost upravičenosti do nadomestila v višini nastale škode za imetnike dovoljenja za gospodarski ribolov, ki pri ribolovu v morju, ki je pod suverenostjo Republike Slovenije, utrpijo materialno škodo na ribolovnem orodju oziroma ribiškem plovilu, ki jo je povzročilo tuje plovilo. 

 

V skladu s 15. členom ZUVRAS je imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov upravičen do nadomestila zaradi izpada dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova v morju, ki je pod suverenostjo Republike Slovenije v obdobju dveh let od začetka uporabe tega zakona, če je bilo za ribiško plovilo iz dovoljenja za gospodarski ribolov v letih 2014, 2015 in 2016 oddanih skupaj vsaj 46 ladijskih dnevnikov. To nadomestilo se uveljavlja z vlogo za obdobje šestih mesecev.

 

Za vse dodatne informacije v zvezi z zgoraj navedenim se ribiči lahko obrnejo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska c. 22, 1000 Ljubljana, telefonska številka: 01/ 478 9144 (tajništvo Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo).  

 

Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med Vlado RS in Vlado RH (Uradni list RS, št. 69/17; ZUVRAS)

 

 

Nadzor ribolova v vodah pod suverenostjo Republike Slovenije

 

1. Kakšne so pristojnosti ribiške inšpekcije pri nadzoru izvajanju ribolova v vodah pod suverenostjo Republike Slovenije?

 

Tako slovenski kot hrvaški ribiči morajo pri ribolovu v slovenskih teritorialnih vodah upoštevati zakonodajo, ki velja v Republiki Sloveniji, in sicer je to EU zakonodaja s področja ribištva, ki je prenesena v slovenski pravni red ter nacionalna zakonodaja, v kolikor se dodatno opredeljuje do izvajanja ribolova, kot je določeno v EU zakonodaji.

 

Naloga ribiškega inšpektorja je, da skladno z zakonodajo nadzoruje izvajanje in upoštevanje pravil nacionalne in skupne ribiške politike EU. Nezakonit ribolov se sankcionira kot kršitev ribiške zakonodaje s strani ribiškega inšpektorja, medtem ko je nezakonit prehod meje pristojnost policije.

 

Na zahtevo ribiškega inšpektorja mora izvajalec ribolova omogočiti inšpektorju vkrcanje na plovilo, da lahko le-ta izvede ustrezen inšpekcijski postopek. 

 

Inšpektor lahko ob vkrcanju na kontrolirano plovilo preveri vse prostore na plovilu. V primeru oviranja postopka s strani ribiča se lahko izvede inšpekcijski postopek, kjer je zagrožena globa. Če izvajalec ribolova ne omogoči inšpektorju vkrcanja na plovilo, da bi lahko izvedel ustrezen inšpekcijski postopek, se to obravnava kot hujša kršitev pravil skupne ribiške politike EU, tj. evropske zakonodaje. 

 

2. Kakšne kazni so predvidene za ugotovljene kršitve?

 

Če je bila ugotovljena kršitev zakonodaje, lahko inšpektor, skladno z zakonodajo, izreče ustrezne sankcije. Prekršek pri izvajanju nezakonitega ribolova se ugotavlja glede na vrsto dejanja, ki je bilo opravljeno pri izvajanju gospodarskega ribolova (npr.: izvajanje ribolova brez ustreznega dovoljenja, neustrezno ribolovno orodje ipd.). Zagrožene globe za izvajanje ribolova brez veljavnega dovoljenja za gospodarski ribolov znašajo:

-za pravne osebe od 1.200 do 41.000 evrov, 

-za samostojnega podjetnika posameznika od 420 do 33.000 evrov,

-za posameznika od 420 do 1.200 evrov. 

 

Poleg kazni se lahko izreče tudi stranska sankcija odvzema predmetov.