Skoči na vsebino

MORSKI RIBOLOV

Gospodarski ribolov

V Sloveniji je gospodarski ribolov omejen izključno na morski gospodarski ribolov. Pomemben je predvsem za obalno regijo (občine Koper, Izola in Piran), kjer je značilna tesna prepletenost ribolova z življenjem tega območja, saj ne zagotavlja delovnih mest le neposredno, temveč je povezan tudi z gospodarstvom celotne regije, predvsem s turizmom in ponudbo v restavracijah.

 

Slovenska obala je dolga 46,6 kilometra. Ribolovno morje Republike Slovenije je določeno z Uredbo o določitvi območja ribolovnega morja Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 2/06) in se nahaja v severnem delu jadranskega razdelka 37.2.1, ki je del osrednjega sredozemskega podobmočja, ta pa del glavnega ribolovnega območja FAO, ki obsega Sredozemsko in Črno morje.

 

Slovenija ima tri ribiška pristanišča: Koper, Izola, Piran. V Kopru je tudi edino komercialno pristanišče v Sloveniji, ki je ločeno od javnih ribiških pristanišč.

 

Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je območje, kjer slovenski ribiči opravljajo ribolovno dejavnost, zmanjšalo. Zmanjšanje ribiškega območja je imelo neposredne negativne učinke na male priobalne ribiče. S svojo opremo so omejeni na ribolov v teritorialnih vodah, zato se je povečal pritisk na obstoječe ribolovne vire. Večino ribolovne dejavnosti se opravi v teritorialnih vodah.

 

Vsaka država članica EU ima določeno zgornjo raven kapacitete ribolovne flote, ki pomeni zgornjo dopustno mejo kapacitete izražene v bruto tonah in kilovatih. Na dan 31.12.2012 je kapaciteta slovenske ribiške flote znašala 685,02 GT in  9.126,90 kW.

  

Pridobitev statusa gospodarskega ribiča

 

Pridobitev dovoljenja za gospodarski ribolov

 

Slovenska ribiška flota

Slovensko ribiško floto sestavljajo plovila, ki so v povprečju stara 36,64 let. Najstarejše plovilo je staro 113 let. Več kot polovica plovil (52%) je bila izgrajena med letoma 1970 in 1989. Pred letom 1970 je bilo zgrajenih 28 % plovil, po letu 1990 pa 20 % plovil, po letu 2010 je bilo zgrajeno 1 plovilo. 
 
V floti je skoraj 91 % plovil dolgih do 12 m; ta so pretežno aktivna v malem priobalnem ribolovu na pridnene (t.i. bele ribe) ribe. Najpogostejša ribiška oprema so stoječe mreže, ki se uporabljajo predvsem za lov pridnenih rib. Večina morskega ulova se proda znanemu kupcu (predelovalni industriji, trgovskim posrednikom), delež ulova pa se proda tudi na ribji borzi v Trstu. 

 

Slovensko ribiško floto so na dan 31. 12. 2012 v glavnem sestavljala plovila manjša od 11,9 metrov (kar 91 %),  8,57 % plovil meri v dolžino med 12 in 17,9 metri, 1 plovilo pa je večje od 18 metrov (kar predstavlja 0,57 % ribiške flote). Glede na vrsto glavnega ribolovnega orodja so podatki za leto 2012 sledeči: prevladujejo plovila, ki imajo vpisano zabodne in zapletne mreže (83 %), sledijo plovila z vlečnimi mrežami (12 %) in obkroževalnimi mrežami (5 %).
 
V letu 2012 je bilo 84 aktivnih ribiških plovil, od tega je bilo 39 % plovil v dolžinskem razredu pod 6 metri celotne dolžine med 6 in 11,9 metri jih je bilo 38 %, nad 12 metri pa 23 %. Kriterij za aktivno ribiško plovilo je vsaj en oddan ribolovni ladijski dnevnik v posameznem letu (v ribolovne ladijske dnevnike se beleži ulov).
 
Podatki o slovenskih ribiški floti so zbrani v informacijskem sistemu Inforib, ki ga vodi MKO.

 

 

Vrste rib

V Jadranskem morju poznamo približno 380 avtohtonih vrst rib, ki jih lahko razdelimo v dve skupini:

  • Pelagične vrste (plava riba): sardela, sardon, cipelj, papalina, šuri, skuša, velika sardela, palamida, itd.

  • Pridnene vrste (bela riba): mol, morski list, trske, ribon, orada, navadni morski psi, bradač, iverka, mali gavun, črni glavač, oslič, brancin, krulci, salpa, bukva, itd.

Večina staležev, ki jih lovijo naši ribiči, se sezonsko priseljuje in odseljuje. Vzrok za to je plitvost morja kot najsevernejša lega v Jadranu. Zaradi selitev lahko posamezne staleže spremljamo le del leta, medtem ko za preostanek leta nimamo podatkov in je zato težko narediti njihovo natančno oceno. Slovenski ribiči tako večinoma lovijo zelo migratorne vrste rib (sardela, sardon, papalina, šur..), ki si jih delijo z ostalimi državami ob Jadranskem morju, zato je za Slovenijo izrednega pomena sodelovanje v različnih mednarodnih projektih (npr. FAO-Adriamed).

 

Slovenski ribiči so v letu 2012  iztovorili okoli 317 ton svežih ribiških proizvodov. Skupna masa vseh v letu 2012 iztovorjenih morskih organizmov je bila v primerjavi z iztovorom v letu 2011 manjša za 56 %.
 

 

 

Negospodarski ribolov na morju

Poleg morskega gospodarskega ribolova se na morju izvaja tudi t.i. negospodarski ribolov, tj. športni ribolov rekreacijski ribolov, kot ju določa Zakon o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 115/06). Športni ribolov se izvaja s predpisano ribiško opremo na podlagi letnega dovoljenja za športni ribolov do dovoljene količine dnevnega ulova. Rekreacijski ribolov pa se izvaja z dnevno ali tedensko ribolovno dovolilnico ter s predpisano ribiško opremo.

 

Ribolovni rezervati

V slovenskem morju se nahajata dva ribolovna rezervata, namenjena varstvu ribolovnih virov: Portoroški ribolovni rezervat in Strunjanski ribolovni rezervat s solinami.

 

Na podlagi Zakona o morskem ribištvu sta na območju ribolovnih rezervatov prepovedan gospodarski in negospodarski ribolov. Vendar je ne glede na prepoved v rezervatih, dovoljen izlov zimskih jat cipljev na podlagi posebnega dovoljenja za gospodarski ribolov, ki ga izda minister pristojen za ribištvo.