Skoči na vsebino

RIBOLOV V CELINSKIH VODAH

 

Celinske vode zavzemajo okrog 0,58 % celotnega ozemlja Republike Slovenije, oziroma 12.000 ha vodnih površin, od katerih je 8.500 ha tekočih in 3.500 ha stoječih vod. Značilnost Slovenije je izredna raznolikost tipov voda na majhnem prostoru. Glede zlivnosti so celinske vode razdeljene na Donavsko porečje in Jadransko povodje. V vsakem imamo različne specifične naravne populacije avtohtonih vrst rib.
 
V Sloveniji živi 84 sladkovodnih vrst rib, od katerih je 67 avtohtonih. Število pa se spreminja, saj se vsakih nekaj let najde kakšna nova vrsta. Ribolovnih je 43 vrst rib, 22 pa je trajno zaščitenih. V celinskih vodah Slovenija ne dovoljuje gospodarskega ribolova, temveč le negospodarski ribolov s trnkom v skladu z ribolovnimi režimi, ki veljajo v posameznih delih voda za posamezne vrste rib.   Celinske vode so iz vidika ribištva glede na ekosistemske značilnosti razdeljene na 12 ribiških območij, ta pa na 67 ribiških okolišev, ki predstavljajo prav toliko upravljavskih enot.

 

Upravljanje prostoživečih ribolovnih virov v odprtih vodah ureja Zakon o sladkovodnem ribištvu skupaj s podzakonskimi predpisi. Ribiško upravljanje obsega: programiranje, izvajanje ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja rib, trajnostno rabo rib, vodenje predpisanih evidenc in poročanje, strokovno usposabljanje ribičev, izvajanje nadzornih nalog ribiškočuvajske službe, izvajanje nalog in aktivnosti ob poginih rib ter druge, za ribiško upravljanje pomembne naloge. Za namen ribiškega upravljanja, vključno s trajnostno rabo rib, so celinske vode razdeljene na ribiška območja, ribiške okoliše in ribiške revirje.

 

Ribiško območje je največja prostorska enota za ribiško upravljanje in trajnostno rabo rib, ki združuje več ribiških okolišev s podobnimi ekosistemskimi značilnostmi. V Republiki Sloveniji je 12 ribiških območij.

 
Ribiški okoliš je del ribiškega območja, ki omogoča smotrno upravljanje rib ter učinkovito spremljanje in nadzor ribiškega upravljanja. V Republiki Sloveniji je 67 ribiških okolišev.

 
Ribiški revir je najmanjša prostorska enota ribiškega okoliša, ki omogoča celovito, smotrno in usklajeno razporeditev ter izvajanje načrtovanih ukrepov pri upravljanju rib. Glede na način ribiškega upravljanja so ribiški revirji lahko varstveni, ribolovni, brez aktivnega ribiškega upravljanja in prizadeti revirji.

 
V ribiška območja in ribiške okoliše se ne uvrščajo izločene vode: komercialni ribniki, ribogojnice in vode posebnega pomena.

 

S programom upravljanja rib se določajo dolgoročne usmeritve upravljanja rib na državni ravni za obdobje 12 let, program na predlog ministra sprejme vlada. Načrt ribiškega upravljanja v ribiškem območju je obvezna strokovna podlaga za celovito ribiško upravljanje posameznega ribiškega območja in mora biti odraz specifičnih ekosistemskih značilnosti ribiškega območja (12; v pripravi). Načrt se izdela za obdobje šestih let na podlagi programa upravljanja rib. Osnutek načrta pripravi Zavod za ribištvo (ZZRS) na podlagi mnenja izvajalca ribiškega upravljanja in lokalne skupnosti. MKO pred sprejemom načrta seznani javnost z vsebino osnutka načrta. Načrt sprejme minister pristojen za ribištvo, za ohranjanje narave in za vode. Ribiškogojitveni načrt je podlaga za ribiško upravljanje v posameznih ribiških okoliših (67). Pri tem se upoštevajo ekološke značilnosti in razširjenost ribjih vrst ali populacij, ki so pomembne za ohranjanje ugodnega stanja, ter režimi po predpisih o ohranjanju narave in voda, ki bi lahko vplivali na izvajanje ribiškogojitvenega načrta. Osnutek ribiškogojitvenega načrta za obdobje šestih let za vsak posamezen ribiški okoliš na podlagi načrta iz prejšnjega člena izdela ZZRS na podlagi mnenja izvajalca ribiškega upravljanja in lokalne skupnosti. Ribiškogojitveni načrt na predlog ZZRS sprejme minister pristojen za ribištvo, za ohranjanje narave in za vode. Izvajalec ribiškega upravljanja izvaja ribiško upravljanje v ribiškem okolišu na podlagi letnega programa, izdelanega na podlagi ribiškogojitvenega načrta. Letni program ureja izvajanje ribiškogojitvenega načrta za posamezno leto na podlagi ocene stanja v ribiškem okolišu v preteklem letu; ta ocena stanja je sestavni del letnega programa.

 

Za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših država podeli koncesijo. Koncedent je Republika Slovenija, njene funkcije pa v njenem imenu in za njen račun opravlja vlada. Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, če izpolnjuje predpisane pogoje in mora imeti za izvajanje ribiškega upravljanja strokovno usposobljene delavke oziroma delavce, ki opravljajo naloge gospodarja, izvajalca elektroribolova in ribiškega čuvaja. Če ima koncesionar ribogojnico, mora zagotoviti tudi izvajanje nalog ribogojca. Za podelitev koncesije vlada sprejme koncesijski akt. Medsebojno razmerje pri izvajanju ribiškega upravljanja uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo, ki se sklene za obdobje 30 let. Ribiškočuvajska služba se izvaja na podlagi javnega pooblastila, ki se podeli izvajalcem ribiškega upravljanja. Ribiškega čuvaja na predlog izvajalca ribiškega upravljanja imenuje in razrešuje minister.

 

Iz ribiškega okoliša so izločene vode posebnega pomena na najbolj ohranjenih in značilnih vodnih ekosistemih, ki so pomembni z vidika varstva rib in v katerih izvaja ribiško upravljanje Zavod za ribištvo Slovenije. Iz ribiškega okoliša so lahko izločene vodne površine tudi na podlagi vodne pravice, ki se izda za rabo vode namenjene vzreji rib za trg in komercialne ribnike namenjene trženju športnega ribolova.
 

 
Športni ribolov ima na določenih področjih velik turistični pomen. Ribe je dovoljeno loviti le z veljavno ribolovno dovolilnico. Ribolovno dovolilnico izda izvajalec ribiškega upravljanja za posamezen ribolovni revir. Ceno za ribolovno dovolilnico določi izvajalec ribiškega upravljanja. Veljavna ribolovna dovolilnica mora vsebovati: datum ribolova, ime izdajatelja, ribolovni revir, ime in priimek imetnice oziroma imetnika ribolovne dovolilnice ribe, ki jih je dovoljeno loviti, dovoljeni ribolovni režim, zaporedno številko in žig izvajalca ribiškega upravljanja. Prihodki, pridobljeni s prodajo ribolovnih dovolilnic, se vodijo na posebnem knjigovodskem kontu izvajalca ribiškega upravljanja.

 

Po podatkih ZZRS je bilo v letu 2011 v kopenskih športnoribolovnih vodah ulovljenih okoli 172 ton sladkovodnih rib ali za 2 % več kot v letu 2010. Med ulovljenimi ribami je bilo največ krapov in šarenk.