Skoči na vsebino

ZAMEJCI IN KMETIJSTVO

 

Posamezni deli slovenskega narodnega ozemlja so v zgodovini ostali z mejo ločeni od matične domovine Slovenije. Tako je na zahodu ločnico zarezala pariška mirovna konferenca  in jo dokončno določila 1954 leta Londonska pogodba. Na severu je odločal koroški plebiscit, na severovzhodu pa Trianonska pogodba. Slovenci na Tržaškem, Goriškem in Benečiji so ostali pod Italijo, koroški Slovenci pod Avstrijo in porabski Slovenci pod Madžarsko. Drugače kot v navedenih pa slovenska manjšina v Hrvaški živi v posameznih jedrih po celotni državi. Življenje v zamejstvu je nenehno izpostavljeno asimilacijskim prepihom tamkajšnjega večinskega naroda.

 

Ohranjati svoj, slovenski jezik, kulturo in svojo identiteto je mnogo lažje ob zavedanju, da ti ob strani stoji matična država, Slovenija.

 

Povezanost matične domovine s Slovenci v sosednjih državah je nekako materinska; iz tega odnosa vre notranja sila po ohranitvi svoje lastne identitete in s tem navezanost na matično državo, za katero si Slovenci v zamejstvu želijo, da jim je blizu pri reševanju vseh naporov in težav narodnostnega preživetja. 

 

AGRASLOMAK

 

Ideja o ustanovitvi koordinacije slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij se je porodila marca 2012 med srečanjem predstavnikov teh organizacij s tedanjim kmetijskim ministrom. Izražena je bila pobuda za boljšo medsebojno povezanost, spoznavanje in enotnejše delovanje zamejskih kmetijskih organizacij iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Za namen koordiniranega delovanja zamejskih Slovencev je bila 17. maja 2012 na Ptuju ob odprtju razstave Dobrote slovenskih kmetij, podpisana Ustanovna listina koordinacije AGRASLOMAK, v preambuli katere je zapisano:

 

»AGRASLOMAK je kmetijska slovenska manjšinska koordinacija slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij iz:

 

ItalijeDeželna kmečka zveza Trst;

 

AvstrijeSkupnost južnokoroških kmetic in kmetov in Kmečka izobraževalna skupnost,

 

MadžarskeRazvojna agencija Slovenska krajina;

 

HrvaškeKmetijska izobraževalna skupnost Gorski kotar.

 

Namen in cilj oblikovanja in delovanje AGRASLOMAK-a je medsebojno povezovanje, sodelovanje, izmenjava informacij, znanja in dobrih praks na področju kmetijstva in podeželja med slovenskimi zamejskimi kmetijskimi organizacijami v vseh štirih sosednjih državah.

 

Koordinacijsko omizje se predvidoma sestaja vsaj dvakrat letno in vsakokrat pri drugi slovenski kmetijski organizacij v njeni državi.« 

 

Ob 5. obletnici delovanja AGRASLOMAK je ministrstvo izdalo publikacijo z osnovnimi informacijami o prehojeni poti.

 

 

Slovenska vzorčna kmetija v Porabju

 

Pomemben korak naprej na področju oživitve kmetijstva v Porabju predstavlja za tamkajšnje Slovence postavitev Slovenske vzorčne kmetije na Gornjem Seniku, ki se poleg osnovne dejavnosti živinoreje in sadjarstva ukvarja tudi s turistično ponudbo. Kmetija postaja pomemben povezovalec lokalnih pridelovalcev ter stičišče slovenske narodne skupnosti ob različnih priložnostih. Razvojna agencija Slovenska krajina, ki upravlja s kmetijo se aktivno vključuje v čezmejne programe SLO – HU ter tudi na ta način plemeniti turistično ponudbo Slovenske vzorčne kmetije. Ponudbo kmetije najdete na internetu pod naslovom: www.kmetija.hu