Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

24. seja Sveta RS za kmetijstvo in podeželje

Ljubljana, 16. 7. 2018 – Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je v petek udeležila 24. seje Sveta RS za kmetijstvo in podeželje. Seja je bila namenjena seznanitvi s predlogom Uredbe o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki je eden izmed treh zakonodajnih predlogov v okviru reforme Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2021-2027.

Svet  za kmetijstvo in podeželje RS se je sestal z namenom obravnave predloga stališča do zakonodajnega predloga uredbe o podporah iz strateškega načrta (predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta), preden gre v postopek sprejema na vladi. 


Predlog stališča poudarja pomembno vlogo in predvsem dodano vrednost SKP za doseganje skupnih ciljev EU, kakor tudi za soočenje z novimi izzivi.  Člani Sveta so naklonjeni močni SKP, ki mora še naprej zagotavljati skupen okvir na ravni EU, hkrati pa mora biti dovolj prožna, da bo mogoče nasloviti izredno raznolikost naravnih pogojev, struktur in tradicij kmetijstva v Evropi. 


Glede finančnih vidikov  so člani Sveta menili, da predlagan obseg proračunskih sredstev za izvajanje SKP ne odraža ambiciozno zastavljenih  ciljev reforme in soočanje z velikimi izzivi vezanimi na globalizacijo, nihanjem cen na kmetijskih trgih, pričakovanju potrošnikov po pridelavi varne in kakovostne hrane ter naslavljanju okoljskih in podnebnih izzivov. Zlasti znižanje sredstev za razvoj podeželja (15%) ocenjujejo kritično.

 

Predlagani splošni in specifični cilji vključujejo večino za Slovenijo pomembnih področij, zlasti dohodkovno stabilnost kmetov ter njihov položaj v verigi, generacijsko prenovo, trajnostno rabo naravnih virov, podnebne spremembe ter razvoj podeželja.

 

Člani Sveta podpirajo nov izvedbeni koncept, ki bo zagotavljal večjo prožnost in več subsidiarnosti  državam članicam pri oblikovanju ukrepov SKP. Na ta način bo mogoče v večji meri upoštevati posebnosti kmetijstva v Sloveniji. Vendar pa menijo, da mora biti sprejet tak izvedbeni model, ki bo omogočil enostavno programiranje strateških načrtov in poenostavitve pri izvajanju tako za kmete kot za administracijo. Ocena  članov je, da predlogi Komisije tega vprašanja ne naslavljajo v zadostni meri. 


Člani Sveta so se zavzeli, da naj neposredna plačila še naprej predstavljajo temelj za zagotavljanje primerljive dohodkovne ravni in stabilizacijo dohodkov kmetov. Člani Sveta so izrazili zadovoljstvo, da zakonodajni predlog predvideva, da so do neposrednih plačil in tudi do plačil za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, ter do ukrepov za upravljanje s tveganji upravičeni le pravi kmetje ter da je pri podrobnejši opredelitvi pravega kmeta dana državam članicam določena prožnost. 


Pri neposrednih plačilih so nadalje pozdravljali  predlagana pravila za osnovno dohodkovno podporo za trajnost med kmetijskimi gospodarstvi v državah članicah. Pomemben korak k poenostavitvi je predlagana možnost ukinitve plačilnih pravic.


Poudarili so, da si je potrebno prizadevati za prostovoljnost pri uvedbi prerazporeditvenega plačila in t.i. eko sheme za podnebje in okolje. Večja prožnost pa je, kljub predlaganemu pavšalu za stroške dela, potrebna tudi pri mehanizmu zmanjševanja neposrednih plačil.


Člani Sveta so pozdravili  možnost, da zakonodajni predlog tudi v prihodnje državam članicam omogoča izvajanje proizvodno vezanih podpor, a je treba zagotoviti tudi zadostna sredstva, torej da se za ta namen ohrani sedanji delež ovojnice neposrednih plačil.   


Prav tako se strinjajo  z vključitvijo  sektorskih programov (npr. podporni program v vinskem sektorju) v strateški načrt SKP, če se bo zagotovilo njihov nemoteno izvajanje. Strinjamo se tudi z možnostjo, da se do 3 % ovojnice za neposredna plačila prenesejo za namen sektorskih intervencij.


Vezano na razvoj podeželja  so Člani Sveta pozdravili  nov koncept široke opredelitve vrst ukrepov,  čeprav bo  dejanski obseg subsidiarnosti pri tem jasen šele ob sprejemu delegiranih in izvedbenih aktov, ki so predvideni za posamezna področja.


Člani Sveta se zavedajo, da so varstvo okolja ter blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe pomembna družbena prioriteta in zaradi povezav s kmetijstvom tudi pomemben del kmetijske politike. Zato kot korak v pravo smer ocenjujejo predlagano novo t. i. zeleno arhitekturo ukrepov SKP, ki obsega tudi širitev obveznih osnovnih zahtev oz. praks na ravni EU v okviru pogojenosti, ki jih države članice podrobneje opredelijo. 


Vendar je pri tem ključno, da je ta novi sistem, zlasti pogojenost, bolj prilagojen razmeram v državah članicah in upošteva njihove specifične probleme ter obenem enostaven v izvedbi in s tem tudi lažje preverljiv. 


Člani Sveta za kmetijstvo  so  se seznanili s predlogom stališča za  strateški načrt  ter ga  podprli z nekaj dodatnimi pripombami, ki jih MKGP vključi v stališče.  Dopolnjen predlog stališča bo posredovan v javno razpravo,  predvidoma bo sprejet na Vladi v začetku septembra,  k temu  pa bo sledila še potrditev v Državnem  zboru.


Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ustanovljen na podlagi Zakona o kmetijstvu. Člani sveta so: dr. Emil Erjavec (predsednik; Biotehniška fakulteta v Ljubljani), Cvetko Zupančič in Franc Režonja (KGZS), Peter Vrisk (Zadružna zveza Slovenije), Boštjan Noč (Čebelarska zveza Slovenije), dr. Tatjana Zagorc (GZS), Marjan Vindiš (Sindikat delavcev v kmetijstvu), Anton Medved (Sindikat kmetov Slovenije), prof. dr. Branko Kramberger (Fakulteta za kmetijstvo Maribor), dr. Andrej Simončič (Kmetijski inštitut Slovenije), Tone Hrovat (Konzorcij biotehniških šol Slovenije), Irena Ule (Zveza kmetic Slovenije), Rok Damijan (Zveza slovenske podeželske mladine).

 

*  *  *