Skoči na vsebino

NOVICA

Danes začetek izplačevanja pomoči po lanskoletni suši v višini 7 milijonov eurov

Ljubljana, 30. 7. 2018 – Danes bo Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja izvedla prvo glavnino izplačil pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom, ki so utrpeli škodo po lanskoletni suši. Skupaj bo izplačanih slabih 7 milijonov evrov 11.243 upravičencem. Preostanek plačil bo sledil v sredo, 1. avgusta in v ponedeljek, 6. avgusta. Nekaj vlog bo zaradi zahtevnosti obravnave izplačanih kasneje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob tem poudarja, da je suša zaradi klimatskih sprememb vse pogostejši vremenski pojav, zaradi česar je nujna prilagoditev kmetijske proizvodnje. Pri tem so na voljo tako zavarovalni produkti kot tudi pomoč države in EU za investicije v namakalne sisteme. Pri zaščiti kmetijskega pridelka pred sušo pa je pomembno tudi dosledno izvajanje agrotehničnih preventivnih ukrepov.

Minister mag. Dejan Židan je ob tem poudaril: »Letos že drugič izplačujemo pomoč kmetijam zaradi naravnih nesreč v letu 2017, ob tem pa se zavedamo, da je bistveno bolj pomembno preventivno delovanje. Zato smo samo v letošnjem letu objavili že tri javne razpise za sofinanciranje prilagajanja podnebnim spremembam v vrednosti 27 mio eurov. Obenem smo povečali tudi sofinanciranje  zavarovalnih premij za tiste škodne dogodke, ki jih v skladu z nacionalno zakonodajo lahko sofinanciramo, npr. za trajne nasade je sofinanciranje 50%.«


Na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj (ARSKTRP) so prejeli vloge 14.911 upravičencev za izplačilo pomoči, pri čemer jih bo 11.243 prejelo pozitivno odločbo s skupnim izplačilom 6.958.488,77 evrov odobrenih sredstev. Preostalih 3.668 bo prejelo negativne odločbe, ker ne dosegajo praga 30 % škode na celotnem kmetijskem gospodarstvu ali pa so izplačila manjša od 100 evrov.

 

 

 


Končna ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic lanskoletne suše je znašala dobrih 65,2 mio evrov. Vlada RS je julija letos sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017. Za odpravo posledic suše v kmetijski proizvodnji je vlada s programom zagotovila do 7,042 mio evrov iz sredstev proračunske rezerve v letu 2018.


Oškodovanci so za sušo v letu 2017 v 156 občinah vložili 15.364 vlog, za skupaj 141.384 ha kmetijskih površin. Suša je v letu 2017 prizadela 48.275 ha žit in poljščin, 891 ha zelenjadnic, 763 ha sadovnjakov, 88.757 ha travinja, 1.018 ha hmelja in 1.680 ha vinogradov. Najbolj prizadeti občini sta bili Žalec in Kidričevo z več kot 2,2 mio evrov škode, čemur sta sledili Krško in Sevnica oba z več kot 1,8 mio evrov škode.


Prav tako je bila aprila in maja izplačana glavnina pomoči za škodo po lanskoletni pozebi, in sicer 1.299 upravičencem v skupni višini 5.749.791 eurov.


Pomen preventivnih ukrepov za preprečitev škode po suši

Zaradi globalnega segrevanja ozračja je suša v kmetijstvu vse pogostejša naravna nesreča, ki povzroča veliko škodo. To se odraža tudi v tem, da skoraj nikjer v svetu zavarovalnice ne zavarujejo kmetijske proizvodnje pred posledicami suše. Pri pogostem pojavljanju suše je nujna prilagoditev na spremenjene okoliščine v naravi. Znanost v kmetijstvu nudi rešitve, ki z novimi tehnologijami, odpornejšimi sortami kmetijskih kultur, z izobraževanjem ter s tehničnimi ukrepi, blaži posledice škode po suši. 


Tehnološki preventivni ukrepi vključujejo ustrezno obdelavo tal, gnojenje, vrstenje in izbor vrst, ki izboljšajo kapaciteto tal za vodo kot tudi izkoristek vode ter varstvo rastlin. Ti ukrepi so predvsem:

  • zagotovitev vodnih virov (veliki in mali namakalni sistemi, vrtine, zadrževalniki)
  • vzpostavitev sistemov kapljičnega namakanja v pridelavi zelenjadnic, 
  • vzpostavitev sistemov namakanja preko mikrorazpršilcev v sadovnjakih,
  • izbor sort in kultivarjev zelenjadnic, ki so odpornejši na sušo,
  • ohranjanje zelenjadarsko – poljedelskega kolobarja v načrtovanju pridelave zelenjadnic,
  • povečevanje organske snovi v tleh (gnojenje z organskimi gnojili in zeleno gnojenje)

Več v brošurah: Tehnološka priporočila za zmanjšanje občutljivosti kmetijske pridelave na sušo (leto 2007, pdf) in Tehnološki ukrepi pri pridelavi koruze za zmanjšanje vpliva suše (leto 2014, pdf)


Država in EU sofinancirata investicije v namakalne sisteme

Slovenija in EU v okviru ukrepov Program razvoja podeželja 2014-2020 podpirata namakanje kot preventivni okoljski ukrep za zmanjševanje posledic suše. Na voljo sta dva vira podpore:

 

a) pod ukrep M04.1 (podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva) - za naložbe v individualne namakalne sisteme in nakup in postavitev namakalne opreme ter tehnološke posodobitve trajnih nasadov – nove, odporne in primerne sorte: 

  • izhodiščna stopnja podpore pri individualnih namakalnih sistemih ter nakupu namakalne opreme pa je 30 % upravičenih stroškov;
  • potencialni vlagatelji bodo lahko kandidirali za pridobitev podpore v ta namen na 8. javnem razpisu, ki bo predvidoma objavljen konec avgusta. 

b) pod ukrep M04.3 (podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva) - za naložbe v izgradnjo večjih namakalnih sistemov ter tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom:

Ključna pogoja pri vseh investicijah v namakanje sta: i) pravnomočno vodno dovoljenje, ki ga izda Direkcija za vode ter ii) pravnomočna odločba o uvedbi namakanja, ki jo izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.


V okviru izvajanja Programa razvoja podeželja 2007 – 2013 in 2014 – 2020 je bilo skupaj podprtih 382 naložb v individualno namakalno opremo v skupni višini 3,32 mio EUR nepovratnih sredstev ter podprtih 9 naložb izgradnje ali posodobitve velikih namakalnih sistemov s skupno površino 2.150 ha kmetijskih zemljišč in izplačanih 9,0 mio EUR nepovratnih sredstev.

 

Možnosti zavarovanja kmetijske proizvodnje pred sušo

Trenutno sta dve zavarovalnici, ki ponujata produkte vezane na zavarovanje suše. Zavarovalnica Triglav in Agro zavarovalnica. Ministrstvo poudarja, da to ni predmet sofinanciranja s strani države, tako da zavarovalno premijo v teh primerih zavarovanec poravna v celoti sam. Vrsto zavarovanj in pogoje za zavarovanje določajo zavarovalnice same.