Skoči na vsebino

NOVICA

274. dopisna seja Vlade RS

Ljubljana, 11. 9. 2018 - Vlada RS je na današnji dopisni seji obravnavala in sprejela osem točk z delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlada RS je sprejela Spremembe in dopolnitve Pravil družbe SIDG o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov

 

Vlada RS je sprejela Spremembe in dopolnitve Pravil družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov.


S Spremembami in dopolnitvami Pravil družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., (SiDG) o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov se med drugim določa, da SiDG lahko organizira javne dražbe z neposrednim izklicevanjem cene gozdno lesnih sortimentov (GLS) ali kot elektronsko javno dražbo. V primeru, da SiDG ne uspe prodati vseh GLS na dveh zaporednih javnih dražbah, lahko SiDG proda te GLS na elektronski javni dražbi, na kateri ponudniki znižujejo izklicno ceno.


V pravilih so določene tudi funkcionalnost ter pravne podlage elektronske javne dražbe in vsebina objave takšne javne dražbe. 

 

 

*           *           *

 

Vlada RS odločila, da se projekt »Trajnostna gradnja z lesom v alpskem prostoru« uvrsti v NRP

 

Vlada RS je odločila, da se v veljavnem načrtu razvojnih programov, na podlagi priporočila MKGP, uvrsti projekt 2330-18-0032 »Trajnostna gradnja z lesom v alpskem prostoru«, ki sodi v skupino projektov 2330-18-S001 »Promocija gozdno lesnih verig«.


Namen projekta je promocija gradnje iz lesa v alpskem prostoru. Cilj mednarodnega EUSALP projekta TRIPLE WOOD je v bližnji prihodnosti povečati porabo lesa v gradbenem sektorju v alpskem prostoru. To je potrebno storiti na trajnosten, energetsko učinkovit način in na visoki ravni kakovosti. 


Projekt promovira uporabo lesa v gradbene namene – na trajnosten način naj bi se izdelovali energetsko učinkoviti objekti visoke kakovosti. V ta namen bosta organizirana razstava in seminar, ki sta povezana v "road show" z lokalnimi promocijskimi prireditvami. Pomemben del projekta je izobraževanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z gradnjo in s tem širjenje znanja in vedenja o pomenu rabe lesa v gradbene namene in o energetsko učinkoviti gradnji iz lesa. Izobraževanje bo potekalo v povezavi z lokalnimi dogodki v državah partnericah. Poleg tega se bo proučilo tudi potrebe po strokovnem usposabljanju na tem področju v bodoče. 


Vrednost projekta je 388.051,00 EUR, financiranje bo potekalo do konca leta 2020. 

 

*           *           *

 

Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2017

 


Vlada RS je sprejela Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2017.


V Poročilu so objavljeni rezultati slovenskega kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2017. 


Podatki zadnjega strukturnega raziskovanja kmetijstva v letu 2016 kažejo, da se nadaljuje trend zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje 6,9 ha kmetijskih zemljišč, kar je skoraj četrtino več kot leta 2000. Velikostna struktura gospodarstev se počasi izboljšuje, saj je delež gospodarstev, ki obdelujejo več kot 20 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, glede na leto 2000 za več kot 1,5-krat večji. Ta gospodarstva sedaj obdelujejo že tretjino vseh KZU. Živinorejska gospodarstva so leta 2016 v povprečju redila 7,5 glave velike živine na gospodarstvo, kar je za skoraj četrtino več kot leta 2000. Tudi velikostna struktura se je v primerjavi s popisom iz leta 2000 precej izboljšala. Delež gospodarstev, ki redijo več kot 30 GVŽ, se je v letih 2000–2016 povečal in je 1,5-krat večji, ta gospodarstva pa redijo 39 % vseh GVŽ. Starostna struktura gospodarjev ostaja neugodna, saj je povprečna starost gospodarjev 57 let. 


Leto 2017 je bilo za kmetijsko pridelavo izrazito neugodno. Obseg proizvodnje kmetijskih proizvodov se je po začasnih statističnih podatkih zmanjšal za slabih 10 %, pri čemer je bil obseg rastlinske pridelave manjši za 19 %, obseg živinoreje pa se je povečal za 2 %. Domača poraba v letu 2017 se je med rastlinskimi pridelki opazno povečala le pri sladkorju, med živalskimi proizvodi pa pri jajcih. 


Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile leta 2017 višje kot leto prej le pri mesu in mleku, znižale pa so se pri vseh pomembnejših rastlinskih pridelkih ter jajcih in medu. 


V letu 2017 so se cene kmetijskih pridelkov na agregatni ravni po treh letih padanja ponovno zvišale. Ekonomski rezultati kmetijstva so se leta 2017 na skupni ravni izrazito poslabšali v primerjavi z letom prej (SURS, druga ocena). Proračunska izplačila iz državnega proračuna, povezana s kmetijstvom (322,8 mio EUR), so bila leta 2017 za 3 % večja kot leta 2016, pri čemer so se za 9 % povečala izplačila iz državnih sredstev ter za odstotek sredstva iz proračuna EU. 


Krepitev gospodarstva je ponovno vplivala tudi na skupno blagovno menjavo agroživilskih proizvodov, ki se je v letu 2017 povečala za dobrih 8 %. Pokritost uvoza z izvozom je zrasla na 54,5 %. Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov. 


Živilskopredelovalna industrija je poslovno leto 2017, ob sicer manjši rasti kot leto prej, zaključila s pozitivnim izidom. 


V letu 2017 se je nadaljevalo izvajanje shem: osnovno plačilo, zelena komponenta, dodatek za mlade kmete in vzporedno shema za male kmete, ob tem pa so imela kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Z letom 2017 je bilo  uvedeno plačilo za območja z naravnimi omejitvami, ki se dodeljuje za kmetijske površine na gorskem območju z nagibom od najmanj 35 % do 50 % in z nagibom najmanj 50 %. Nadaljevalo se je tudi izvajanje ukrepov, ki so opredeljeni v PRP 2014–2020. V celotnem programskem obdobju se bo izvajalo 14 ukrepov, za katere je na voljo 1.107 milijonov EUR. Do konca leta je bilo za dvanajst ukrepov in tehnično pomoč odobrenih 42 % razpoložljivih sredstev programa. 


V okviru pomoči ob neugodnih vremenskih razmerah in drugih nepredvidljivih dogodkih sta bili med drugim izplačani državna pomoč za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2016 ter finančna pomoč čebelarjem, sredstva namenjena odpravi posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu v letu 2017 in odpravi posledic škode v kmetijstvu zaradi suše pa bodo bremenila proračun v letu 2018.


Površina gozdov (1.180.281 ha) se je leta 2017 glede na leto 2016 po podatkih gozdnogospodarskih načrtov malce zmanjšala, gozdnatost pa je dosegala 58,2 %. V slovenskih gozdovih je bilo v letu 2017 posekanega 5,0 milijona m3 lesa. Obseg gradenj gozdnih cest se je zmanjšal tako v zasebnih kot v državnih gozdovih. Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je bila v letu 2017 zaradi sanacije škod zaradi podlubnikov glede na povprečje v zadnjem desetletju še vedno na visoki ravni (4,6 milijona m3). 

 

 

*           *           *

Stališče Vlade RS k Predlogu uredbe o določitvi ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantik

 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2115/2005 in Uredbe Sveta (ES) št. 1386/2007. Vlada RS podpira predlog uredbe. 


Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj slovenski ribiči izvajajo ribolov v severnem Jadranu. 


Namen predloga je prenos ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki jih je sprejela Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO), katere pogodbenica je Evropska unija (EU), v pravo EU. NAFO je regionalna organizacija za upravljanje ribištva in je odgovorna za upravljanje ribolovnih virov v severozahodnem Atlantiku. 

 

 

*           *           *

 

Stališče Vlade RS o Predlogu sklepa Sveta o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu sklepa Sveta o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah. Vlada RS podpira predlog sklepa. 

 

Lizbonski sporazum o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji iz leta 1958 je pogodba, ki jo upravlja Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) in je na voljo pogodbenicam Pariške konvencije za varstvo industrijske lastnine. Pogodbenice so zavezane na svojem ozemlju zaščititi označbe porekla proizvodov drugih pogodbenic, ki se kot take priznavajo in so zaščitene v državi porekla ter registrirane pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, če v enem letu po zahtevku za registracijo ne izjavijo, da ne morejo zagotoviti zaščite.

 

Ženevski akt področje uporabe sistema Lizbonskega sporazuma razširja z označb porekla na vse geografske označbe. Združljiv je s Sporazumom STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in z ustrezno zakonodajo Unije o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode. Poleg tega mednarodnim organizacijam (kot je EU) omogoča, da postanejo pogodbenice.

Unija ima izključno pristojnost za Ženevski akt Lizbonskega sporazuma, zato Komisija s tem predlogom sklepa Sveta prosi, da Svet odobri pristop EU k Ženevskemu aktu.

 

 

*           *           *

 

Stališče Vlade RS o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah

 


Vlada RS je sprejela stališče o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah. Vlada RS predlog uredbe podpira.

 

EU je vzpostavila enotne sisteme zaščite geografskih označb za vina, žgane pijače, aromatizirana vina ter druge kmetijske proizvode in živila. Dokler ni pogodbenica Ženevskega akta, ne more predložiti kmetijskih geografskih označb, registriranih na ravni Unije, za zaščito v okviru sistema Lizbonskega sporazuma niti zaščititi geografskih označb tretjih držav pogodbenic na podlagi tega sistema.

 

Da bi Unija lahko v celoti izvrševala svojo izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike, bo v skladu s Sklepom Sveta postala pogodbenica Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah. Cilj tega predloga uredbe je zagotoviti pravni okvir za učinkovito sodelovanje Unije v Lizbonski uniji Svetovne organizacije za intelektualno lastnino po tem, ko bo Unija postala pogodbenica Ženevskega akta.

 

Članstvo EU bi pomenilo številne prednosti. Zagotovilo bi, da bi lahko sedanje in prihodnje geografske označbe, ki so registrirane na ravni EU, postale upravičene do zaščite v okviru sistema Lizbonskega sporazuma. Geografske označbe EU bi načeloma lahko pridobile hitro, neomejeno zaščito na visoki ravni v vseh sedanjih in prihodnjih pogodbenicah Ženevskega akta. Vzpostavljeni večstranski register bi zaradi širokega geografskega obsega zaščite v okviru Ženevskega akta povečal sloves evropskih geografskih označb.
 

 

*           *           *

 


Stališče Vlade RS do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta

 

Vlada RS je sprejela stališče stališča Republike Slovenije o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta.

 

Slovenija podpira predlog uredbe, ob tem pa bo podala predloge z namenom spodbujanja  črpanja sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. 

 

Slovenija podpira predvideno dodelitev sredstev v okviru prihodnjega sklada, obenem pa poudarja, da je treba zagotoviti poenostavitev in sorazmernost administrativnih zahtev glede na velikost in značilnosti posameznih ribiških sektorjev .

 

V zvezi z ukrepi za trajnostni razvoj morskega ribištva se Slovenija zavzema za vključitev ukrepov, ki bi omogočili obnovo flote. Glede na specifično situacijo slovenskega ribiškega sektorja bi morali biti ukrepi za morsko ribištvo na voljo vsem segmentom plovil v slovenski ribiški floti. Kar zadeva mali priobalni ribolov, Slovenija meni, da bi morala biti priprava akcijskega načrta obvezna le za države članice, ki imajo več kot 1000 plovil.

 

Kar zadeva akvakulturo, je po mnenju Slovenije državam članicam treba omogočiti tudi uporabo nepovratnih sredstev, ne samo finančnih instrumentov, opozarja pa tudi na težave sektorja zaradi slabših okoljskih dejavnikov.

 

Slovenija bo podrobnejša stališča na podlagi tega stališča podala v okviru obravnav predloga uredbe v Svetu EU in Evropskemu parlamentu. Namen predloga uredbe je vzpostaviti Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo za obdobje 2021-2027. Z vidika slovenskega ribiškega sektorja je ključen, saj bodo sredstva iz sklada omogočila nadaljnji trajnostni razvoj slovenskega ribištva, akvakulture in obalnih skupnosti.

 

*           *           *

 

Stališče Vlade RS o Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov 

 

Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov, (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije in (EU) št. 229/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v korist manjših egejskih otokov - 9556/18.


Slovenija načeloma podpira spremembe predloga Uredbe, a bo v postopku sprejemanja zahtevala dodatna in obširnejša pojasnila o predlogu Uredbe. Slovenija pozdravlja prenos sektorskih programov (za vinski sektor in čebelarstvo) iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 v strateški načrt SKP, če se bo zagotovilo nemoteno izvajanje teh programov v obdobju pred uveljavitvijo zakonodajnih predlogov.


Spremembe, obstoječih pravil v vinskem sektorju Slovenija ne nasprotuje, saj prinašajo več fleksibilnosti državam članicam in vinarjem za prilagajanje specifičnim razmeram, opozarja pa na previdnost pri širjenju novih sort vinske trte, ki ne spadajo v vrsto Vitis vinifera.


Slovenija podpira poenostavitev postopka zaščite geografskih označb živil in vključitev aromatiziranih vinskih proizvodov, prav tako pa se strinja z uvedbo prehodnega obdobja za proizvode z zajamčeno tradicionalno posebnostjo ter večjo zaščito geografskih označb pred poneverbami pri izdelkih, ki se prodajajo na spletu. 


Potrebuje pa dodatna pojasnila glede predloga, da bi morala država članica Komisijo obvestiti o postopkih glede zadevnega proizvoda pred nacionalnim sodiščem, zaradi česar bi lahko Komisija odložila pregled vloge za registracijo, glede predloga, da lahko Komisija sama odloča o podaljšanju prehodnega obdobja za proizvode, ki se ne proizvajajo skladno s specifikacijami, in glede postopka sprememb potrjenih specifikacij.


Predlog uredbe je bil predstavljen 1. junija 2018 in je del zakonodajnega svežnja o novi SKP po letu 2020. Njegove ključne spremembe zadevajo sektorske intervencije, vinski sektor in  geografske označbe kmetijskih proizvodov in živil.

 

*           *           *