Skoči na vsebino

NOVICA

272. dopisna seja Vlade RS

Ljubljana, 5. september 2018 - Vlada RS je na današnji dopisni seji obravnavala in sprejela sedem točk iz delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Uredba o izvajanju uredbe (EU) o reji živali

 

Vlada RS je dne 5. 9. 2018 zaradi implementacije evropske uredbe o reji živali izdala Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o reji živali. 


Evropska Uredba določa:
- zootehniška in genealoška pravila za trgovino s plemenskimi živalmi in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo;
- pravila za priznavanje rejskih društev in rejskih podjetij ter za odobritev njihovih rejskih programov;
- pravice in obveznosti rejcev ter rejskih društev in rejskih podjetij; 
- pravila za vpis plemenskih živali v rodovniške knjige in rodovniške registre ter za sprejem plemenskih živali in njihovega zarodnega materiala za pleme; 
- pravila za lastno preizkušnjo in ocenjevanje genetske vrednosti plemenskih živali; 
- pravila za izdajanje zootehniških spričeval za plemenske živali in njihov zarodni material; 
- pravila za opravljanje uradnega nadzora, zlasti v rejskih društvih in rejskih podjetjih, ter pravila za opravljanje drugih uradnih dejavnosti; 
- pravila za upravno pomoč in sodelovanje ter pravila za izvrševanje s strani držav članic; 
- pravila za opravljanje nadzora s strani Komisije v državah članicah in tretjih državah.


S sprejetjem nacionalne Uredbe o izvajanju uredbe (EU) o reji živali je Vlada RS določila, da je za izvajanje predpisa pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za uradni nadzor pa Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Nacionalna uredba tudi določa način javnih objav, in sicer kateri podatki rejskih društev in rejskih podjetij se morajo javno objaviti na spletni strani. Določeno je tudi, da ima rejsko društvo oziroma rejsko podjetje možnost uveljavljati nekatera odstopanja od splošnih pravil, pri čemer mora uporabo teh odstopanj navesti v svojem rejskem programu. Ministrstvo uporabo teh odstopanj odobri z odobritvijo rejskega programa. Predpisane so tudi globe za storjena dejanja, ki so v neskladju z EU Uredbo o reji živali. Nacionalna uredba tudi razveljavlja 36. pravilnikov s področja živinoreje.

 

Uredba je objavljena v Uradnem listu RS, št. 59/2018 z dne 7. 9. 2018 in začne veljati 1. novembra 2018.

 

S 1. novembrom 2018 morajo biti vse priznane rejske organizacije (rejska društva in rejska podjetja), kakor tudi pristojne institucije prilagojene novi zakonodaji.

 

*    *    *


Uredba o spremembah Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz PRP 2014–2020 

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2018.


Z Uredbo o spremembah Uredbe o ukrepu dobrobit živali iz PRP 2014–2020 v letu 2018 se rok za izvedbo usposabljanj za ukrep podaljša s 15. 12. 2018 na 25. 2. 2019. 


Datum, na katerega Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za namen upravnega pregleda prevzame podatke iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja, pa se spremeni s 15. 1. 2019 na 11. 3. 2019. 


S podaljšanjem roka se izvajalcem usposabljanj, izbranim v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, omogoči izvedba usposabljanj za vse upravičence iz ukrepa Dobrobit živali.

 

*   *   *

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020


Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih prenosa znanja in svetovanja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. 


Uredba ureja izvajanje ukrepa Prenos znanja in dejavnosti informiranja ter ukrepa Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014-2020).


Uredba se dopolnjuje zaradi sprememb uredbe, ki določa ukrepe Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, Ekološko kmetovanje in Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami. V uredbi so se uskladile dikcije z uredbo, ki določa ukrep Dobrobit živali. Prav tako so se v uredbo dodale vsebine pri ukrepu Prenos znanja in dejavnosti informiranja PRP 2014–2020.

 

 

*    *    *

NRP - 2330-18-0031 »Aplikativni raziskovalni projekti v kmet. 2018« 

 

 

Vlada RS je odločila, da se v veljavnem načrtu razvojnih programov, na podlagi predloga MKGP, uvrsti projekt 2330-18-0031 »Aplikativni raziskovalni projekti v kmet. 2018«, ki sodi v skupino projektov 2330-13-S007 »Raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu«.


Namen sodelovanja MKGP pri sofinanciranju aplikativnih raziskovalnih projektov je pridobitev novih znanj in spoznanj, razvoj in preizkus postopkov, uporabnih v praksi. Projekt NRP Aplikativni raziskovalni projekti v kmetijstvu 2018 je podpora aplikativnim raziskovalnim projektom s področja delovanja sektorja, ki s svojimi rezultati nudijo podporo in izhodišča pri izvajanju temeljnih razvojnih nalog, ki so nujne za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja. Pomembni so tudi zaradi doseganja ciljev iz Strategije razvoja Slovenije in Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 - "Zagotovimo.si hrano za jutri". 


Izbrani projekti pokrivajo področje biotehnike in so tesno povezani z vsebinami delovanja ministrstva in v skladu z njegovimi strateškimi usmeritvami. Rezultati bodo nedvomno nudili podporo in izhodišča pri pripravah in izvajanju dela resornega ministrstva na področjih, ki jih projekti pokrivajo.   


Na podlagi izbranih projektov, prispelih na javni razpis za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2018 bo MKGP sofinanciralo tri projekte. Projekti: Inštituta za nutricionistiko, Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete in Nacionalnega inštituta za biologijo so tesno povezani z vsebinami delovanja ministrstva in v skladu z njegovimi strateškimi usmeritvami. Skupna vrednost teh 3 projektov je 1,200.013,00 EUR. Podpora ARRS je 75 % vrednosti projekta, podpora MKGP pa do 25 % vrednosti projektov. Projektne naloge se bodo financirale do konca leta 2021.

 

 

*    *    *

Naknadno vplačilo v nedenarni obliki v družbo SiDG

 

 

Vlada RS je odločila, da vplača v družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o., (SiDG) naknadno vplačilo v višini 117.649,51 EUR v obliki nedenarnega vložka, ki ga predstavlja trinajst bremen prostih nepremičnin v lasti oziroma solasti Republike Slovenije.


Z naknadnim vplačilom se ne povečajo osnovni kapital, osnovni vložek in poslovni delež Republike Slovenije kot edine družbenice v družbi SiDG. Naknadno vplačilo Slovenije se izkaže kot povečanje kapitalskih rezerv družbe SiDG.

 

*    *    *

Stališče Vlade RS do Predloga uredbe o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike in se financirajo iz EKJS in EKSRP

 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. 


Vlada RS kot pozitivno ocenjuje ohranitev dvo-stebrne strukture SKP ter pripadajoč nabor ukrepov. Predlagani splošni in specifični cilji vključujejo večino za Slovenijo pomembnih področij, poleg pomembnosti zagotavljanja prehranske varnosti, zlasti dohodkovno stabilnost kmetov ter njihov položaj v verigi, generacijsko prenovo, trajnostno rabo naravnih virov, varstvo narave in okolja podnebne spremembe ter razvoj podeželja. 


Za Vlado RS je poenostavitev ena ključnih prioritet reforme SKP. Konkretne poenostavitve so potrebne pri načrtovanju, izvajanju in spremljanju ukrepov SKP, na ravni kmetijskih pridelovalcev in pristojne administracije. 


Vlada RS pozdravlja nov izvedbeni koncept, za katerega se pričakuje, da bo zagotavljal večjo prožnost in več subsidiarnosti državam članicam pri oblikovanju ukrepov SKP. Nov izvedbeni model predvideva pripravo celovitega strateškega načrta za področje kmetijstva (v nadaljevanju strateški načrt), ki vključuje neposredna plačila, sektorske intervencije (ukrepe) ter področje razvoja podeželja. 


Vlada RS zagovarja stališče, da naj neposredna plačila še naprej predstavljajo temelj za zagotavljanje primerljive dohodkovne ravni in stabilizacijo dohodkov kmetov. Vlada RS se strinja, da je treba nasloviti vprašanje dodelitve in porazdelitve neposrednih plačil med kmeti ter zagotoviti, da ta plačila prejmejo kmetje, ki dejansko upravljajo z zemljišči, pridelujejo hrano in ohranjajo zemljišča v trajnostni funkciji, posebej še iz stališča varstva okolja in prilagajanja na podnebne spremembe. Sicer pa se Vlada RS zavzema za prostovoljnost posameznih elementov nove sheme neposrednih plačil. Vlada RS je zadovoljna, da zakonodajni predlog tudi v prihodnje državam članicam omogoča izvajanje proizvodno vezanih podpor.
Vezano na intervencije za razvoj podeželja Vlada RS pozdravlja nov koncept široke opredelitve intervencij in ukrepov ter  posebne poudarke posameznim vsebinskim področjem (okolje, podnebne spremembe, LEADER, mladi kmetje, inovacije in prenos znanja …). Vlada RS  je tudi mnenja, da imajo plačila za območja z naravnimi in drugimi omejitvami (OMD) pomembne učinke na okolje ter podnebje, zato se morajo sredstva OMD upoštevati v 30% sredstev za okolje in podnebje.


Republika Slovenija se zaveda, da so varstvo okolja ter blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe pomembna družbena prioriteta, zato kot korak v pravo smer ocenjuje predlagano novo t. i. zeleno arhitekturo ukrepov SKP. Novi sistem, zlasti pogojenost, mora biti bolj prilagojen razmeram v državah članicah in upošteva njihove specifične probleme ter obenem enostaven v izvedbi in s tem tudi lažje preverljiv. Do nekaterih posameznih zahtev nove pogojenosti je Vlada RS zadržana. 


*    *    *

Stališče Vlade RS k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013

 

 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 - 9634/18. Republika Slovenija načeloma podpira predmetni predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, le-ta pa vsebuje splošne določbe glede dveh kmetijskih skladov, Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter ureja financiranje in plačila iz obeh. 

 

Predlog uredbe, skladno s pravili nove, krovne Finančne uredbe Uredbe, ki veljajo za deljeno upravljanje med Evropsko komisijo in državami članicami, opredeljuje upravljalne sisteme (Governance Systems), vključno z organi upravljanja (Governance Bodies) v državi članici, finančno upravljanje in pravila proračunske discipline, postopek potrditve letnih obračunov, osnovne gradnike kontrolnih sistemov, vključno Integrirani administrativni in kontrolni sistem, ter sistem kazni za neupravičena plačila. Predlog uredbe vsebuje tudi določila glede transparentnosti in posredovanja informacij Evropski komisiji.

 

Republika Slovenija podpira določbe v predlogu Uredbe, ki predstavljajo poenostavitve. To so predvsem zmanjšanje števila delegiranih in izvedbenih aktov, enotni revizijski pristop in poenostavitev postopka izvajanja finančne discipline z uporabo mehanizma prenosa neporabljenega dela kmetijske rezerve v naslednje leto. 

 

Glede na to, da predlog uredbe vsebuje le osnovna pravila, bo Republika Slovenija v postopku njegovega sprejemanja zahtevala obširnejša pojasnila in ocene posledic novih določil, povezanih s prerazporeditvijo odgovornosti v zvezi z upravljanjem in financiranjem iz kmetijskih skladov od Evropske komisije na države članice. To je za administracijo, vzpostavljeno v državi, kot je Slovenija, z relativno majhnimi kmetijskimi odhodki, izjemno pomembno. Še posebej bo Slovenija vztrajala, da zakonodajalec ustrezno uporabi načelo proporcionalnosti predvsem pri uvedbi novih elementov v procese upravljanja, spremljanja in poročanja.

 

Poročanje bo eden od treh osnovnih gradnikov sistema upravljanja. Ena od bistvenih, novih zahtev bo postopek letne potrditve smotrnosti s strani Certifikacijskih organov. V primeru razhajanja prijavljenih odhodkov z načrtovanimi rezultati / izložki bo morala država članica ustrezno ukrepati in, če bo potrebno, spremeniti Strateški okvir. V primeru neustreznega ukrepanja bo imela Evropska komisija možnost prekinitve ali zmanjšanja povračil. 

 

Slovenija kot kritičen ocenjuje predlagani rok za predložitev letnih obračunov in letnega poročila o smotrnosti izvajanja strateškega načrta SKP, do 15. februarja za preteklo proračunsko leto ter predlagani postopek priprave Letnega poročila o smotrnosti. Za Organe upravljanja bi to pomenilo, da se čas za pripravo poročila in izpeljavo postopkov skrajša z zdajšnjih šest na štiri mesece, ob tem, da se v proces vključi tudi Certifikacijski organ. 

 

Novi izvedbeni model SKP razširja obvezne zahteve s področja navzkrižne skladnosti, zdaj poimenovane »pogojenosti«. Predlog uredbe vsebuje tudi sistem kazni v zvezi z izpolnjevanjem obveznostmi pogojenosti, ki mu Republika Slovenija ne nasprotuje.

 

Slovenija podpira poenotenje integriranega administrativnega in kontrolnega sistema (IAKS) za ukrepe I. in II. stebra na površino in na žival. Nov obvezen element IAKS-a je sistem za spremljanje površin, t.i. »monitoring«, ki vključuje uporabo novih tehnologij, kontinuirano spremljanje stanja kmetijskih površin in kmetijskih rastlin, prijavljenih za ukrepe ter preventivni sistem opozarjanja upravičencev. Izvedljivost »monitoringa« na kmetijskih parcelah v Sloveniji, za katere je značilna razdrobljenost in razgiban relief, bomo morali še podrobneje preučiti in poiskati ustrezne rešitve. 

 

Ocenjujemo, da bo vzpostavitev novega in kompleksnega sistema »monitoringa« zaradi majhnosti parcel in razgibanega reliefa v nekaterih primerih zahtevala drugačen pristop, kar se utegne odraziti v nesorazmernem finančnem in administrativnem bremenu. Zato si bo Slovenija v fazi pogajanj za sprejem Uredbe prizadevala dogovoriti dodatno proračunsko podporo Evropske Komisije in ustrezen časovni okvir do začetka izvajanja reforme, ki nam bo omogočal prenovo informacijskih sistemov za izvajanje intervencij in ukrepov SKP. 

 

Slovenija se bo zavzemala, da bo Evropska komisija državam članicam nudila pomoč pri vzpostavitvi novih sistemov za izvajanje prenovljenega modela Skupne kmetijske politike.

 

*    *    *