Skoči na vsebino

NOVICA

Ministri EU v ospredje razprave postavili prihodnost podeželja v povezavi z bodočo SKP

Dunaj, Schloss Hof, 24. - 25. 9. 2018 – Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je udeležila neformalnega zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Na zasedanju so ministri izpostavili vlogo kmetijstva pri ohranjanju vitalnega podeželja in pridelavi visoko kakovostne hrane. Avstrijsko predsedstvo je namreč v ospredje razprave postavilo vprašanje doprinosa bodoče Skupne kmetijske politike k razvoju podeželja. Ministrica dr. Pivčeva je v razpravi poudarila, da so pritiski na kmetovalce v EU raznoliki in veliki. »Na eni strani so pritiski zaradi visokih okoljskih zahtev in standardov za trajnostno proizvodnjo, podnebnih sprememb, na drugi globalizacije in liberalizacije trga ter zahtev potrošnikov v močnem konkurenčnem okolju«. Vse to pa se bo po besedah ministrice z bodočo SKP lahko zagotovilo le, če bo le ta ostala močna skupna politika za katero bomo lahko zagotovili sredstva vsaj na ravni sedanjega obdobja. Ministri so obravnavali tudi informacijo o stanju na področju nedavnega pojava afriške prašičje kuge v Belgiji. Sicer pa so ministri EU včeraj, prvi dan neformalnega zasedanja, obiskali avstrijsko podeželje in si ogledali primere dobrih praks na kmetijah.

Avstrijsko predsedstvo je v ospredje razprave ministrov postavilo vlogo kmetijstva, kmetov pri ohranjanju vitalnega podeželja in pridelavi visoko kakovostne hrane. Podeželska območja predstavljajo kar 90% površine EU, s svojo raznolikostjo dajejo obraz Evropi, imajo pomembno gospodarsko funkcijo ter so življenjski prostor za 60% ljudi v EU. Poleg tega je podeželje pomembno z vidika varovanja in ohranjanja okolja ter narave. V primerjavi z mesti pa podeželje zaostaja tako pri doseganju bruto družbenega proizvoda, zaposlitvah, razpoložljivi infrastrukturi in dostopu do storitev. Posamezna podeželska območja se po razvitosti močno razlikujejo; glavni cilj razvojnih programov je čim bolj zmanjšati razlike med njimi in zagotoviti vsem trajnostni razvoj - tako na gospodarskem in družbenem kot tudi okoljskem področju. Avstrijsko predsedstvo je zato v ospredje današnje razprave postavilo vprašanje doprinosa bodoče Skupne kmetijske politike k razvoju podeželja. Ministri so predstavili svojo vizijo vloge SKP pri tem, prioritete ter potrebne instrumente. Poleg tega pa so podali svoj pogled, kako bi lahko skozi SKP bolje podprli proizvodnjo visoko kakovostnih lokalno pridelanih proizvodov.  

 

Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v razpravi dejala, je vprašanje spodbujanja celovitega razvoja podeželja prioritetno za Slovenijo in kmetijstvo ima pri tem pomembno vlogo. »Slovenija ima izrazito neugodne pogoje za izvajanje kmetijstva – skoraj 80 % kmetijskega področja leži znotraj OMD, prevladujejo pa tudi izrazito majhne družinske kmetije.« Pri vprašanju doprinosa bodoče Skupne kmetijske politike k razvoju podeželja je ministrica poudarila, da v prihodnjem obdobju potrebujemo načrtovanje, ki bo državam prepuščalo še več svobode pri izbiri primernih orodij za naslavljanje svojih specifik. »Pri naložbah moramo v ospredje postaviti tehnološko posodobitev, spodbujanje inovacij, uvajanje digitalnih rešitev, krožno gospodarstvo ter prilagajanje na podnebne spremembe.« Ob tem je ministrica dodala, da je ena od prioritet prihodnje SKP, tudi Slovenije, generacijska pomladitev sektorja. Kmetijstvo se mora po besedah ministrice tudi v večji meri odzvati na izzive okolja, varovanja narave in podnebne spremembe. »Pri tem so še vedno najustreznejši prostovoljni kmetijsko okoljski in podnebni ukrepi v okviru politike razvoja podeželja.« Po mnenju ministrice pa SKP ne sme biti edina politika, ki se ukvarja z razvojem podeželskih območij, temveč potrebuje sinergije tudi z ostalimi EU politikami. 

 

Glede vprašanja boljše podpore proizvodnje visoko kakovostnih lokalno pridelanih proizvodov je ministrica dr. Aleksandra Pivec pojasnila, da je ena glavnih zahtev, ki so jim danes podvrženi kmetje, prilagajanje na spremenjena pričakovanja potrošnikov. »Ti iščejo kvalitetno, lokalno pridelano in dostopno hrano, pridelano na specifične načine, ki pa se odraža tudi v višjih proizvodnih stroških.« Po mnenju ministrice je v bodoče podpore za vključevanje v sheme kakovosti potrebno združiti še s podporami  za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev in podporami za promocijo kmetijskih proizvodov in živil. »Uporaba IT tehnologij in novih tržnih pristopov bi tudi omogočila boljšo valorizacijo visoko kakovostne lokalno pridelane hrane.« Vse to pa bi po besedah dr. Pivčeve prispevalo k dodajanju vrednosti kmetijskim proizvodom, kar je glede velikostno strukturo in pogoje v katerih deluje slovensko kmetijstvo ključnega pomena.

 

Ob koncu je ministrica še poudarila potrebo bo lažjem dostopu do sredstev za kmete, predvsem z zmanjšanjem in poenostavitvami pri administrativnih zahtevah in enostavnejšimi postopki za pridobitev sredstev. Ob tem je tudi opozorila, da so pritiski na kmetovalce v EU raznoliki in veliki, na eni strani zaradi visokih okoljskih zahtev in standardov za trajnostno proizvodnjo, podnebnih sprememb, na drugi globalizacije in liberalizacije trga ter zahtev potrošnikov v močnem konkurenčnem okolju.  »Vse to pa bomo z bodočo SKP lahko zagotovili le, če bo le ta ostala močna skupna politika za katero bomo lahko zagotovili sredstva vsaj na ravni sedanjega obdobja«, je še dejala ministrica.

 

*    *    *