Skoči na vsebino

NOVICA

6. seja Vlade RS

Ljubljana, 25. oktober 2018 - Vlada RS je na današnji seji obravnavala in sprejela sedem točk iz delovnega področja MKGP.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 
 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju  lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (Uredba CLLD). Spremenjena uredba bo bistveno olajšala izvajanje lokalnega razvoja, obenem pa bo pripomogla k zmanjšanju upravnih bremen upravičencev in organov, ki izvajajo upravni pregled vlog in zahtevkov. 


Glavne spremembe in dopolnitve Uredbe CLLD zadevajo spremembe določb o pregledu uspešnosti in doseganju mejnikov, podrobnejše opredelitve pogojev upravičenosti in upravičenih stroškov ter manjše popravke glede obveznosti pri sofinanciranih operacijah. 


Z uredbo se določa manj stroge pogoje za doseganje mejnikov, ki so jih lokalne akcijske skupine določile v strategiji lokalnega razvoja. Prvotno so bili mejniki postavljeni precej strogo, zato jih LAS-i do konca leta 2018 ne bi dosegli. Ukinja se tudi sankcija v primeru nedoseganja mejnikov do konca tega leta.


Rezerva za uspešnost se bo po novem delila glede na to, kateri LAS-i bodo do konca leta 2018 bolj uspešni pri izvajanju ukrepa, kar pomeni, da več kot bodo dosegli mejnikov strategije lokalnega razvoja, več sredstev bodo prejeli. 


Za Evropski sklad za regionalni razvoj se v uredbi opredeljuje pogoj, do kdaj operacija ne sme biti fizično zaključena ali v celoti izvedena. Bolj jasno je opredeljen tudi začetek upravičenih stroškov. Za omenjeni sklad se spreminja tudi način oddaje vlog, in sicer se vzpostavlja informacijski sistem za oddajo vlog tudi za vloge CLLD.  


Poenostavljajo se še zahteve glede predmetnih dokazil za operacije, ki se sofinancirajo iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, saj je praksa pokazala, da za posameznega upravičenca pomenijo nesorazmerno veliko administrativno breme.


Ostale spremembe zadevajo uskladitev z drugimi predpisi in manjše tehnične popravke. 


Uredba CLLD sicer določa pogoje za oblikovanje in postopke za izbor ter potrditev lokalnih akcijskih skupin (LAS), vsebino in sestavo ter obvezna poglavja strategij lokalnega razvoja, merila in način za izbor strategij, naloge LAS, pogoje upravičenosti, pogoje za izvajanje posameznih podukrepov in posebnosti posameznega sklada.

 

*    *    *

Stališče Vlade RS do Predloga uredbe Sveta o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2019–2020
 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o odprtju in zagotavljanju upravljanja avtonomnih tarifnih kvot Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2019–2020. Vlada RS se strinja s predlogom.


Namen avtonomnih trgovinskih ukrepov za ribiške in akvakulturne proizvode je ribiški predelovalni industriji v EU omogočiti uvoz surovin iz držav nečlanic EU za nadaljnjo predelavo po nižjih stopnjah ali prosto carin. 


Z Uredbo (EU) 2015/2265 so bile odprte avtonomne tarifne kvote Unije za nekatere ribiške proizvode v obdobju 2016–2018 in zagotovljeno je bilo njihovo upravljanje. Za obdobje 2019–2020 je treba sprejeti novo uredbo o tarifnih kvotah. 

 

*    *    *

 

Imenovanje direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
 

Vlada RS je imenovala Ireno Majcen na položaj direktorice Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Funkcijo bo nastopila 12. 11. 2018.


Kandidatka je izpolnjevala formalne pogoje, ima ustrezne delovne izkušnje in je bila tudi s strani natečajne komisije ocenjena za primerno kandidatko za imenovanje na delovno mesto direktor/direktorica SKZGRS. Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS določa, da sklad vodi in zastopa direktor sklada, ki ga imenuje Vlada RS.

 

*    *    *

Odgovor Vlade na poslansko vprašanje v zvezi z razvojno problematičnimi območji Republike Slovenije zaradi nove skupne kmetijske politike EU po letu 2020

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z razvojno problematičnimi območji Republike Slovenije zaradi nove skupne kmetijske politike EU po letu 2020.


Poslanec v svojem vprašanju izpostavlja, da se bo v novi skupni kmetijski politiki Evropske unije (SKP) po letu 2020 pri neposrednih plačilih, izhajajoč iz ekonomsko in socialno-ekonomskih specifik, določene predele Slovenije lahko definiralo kot razvojno problematične. Poslanec sprašuje Vlado RS, ali je že narejen predlog razvojno problematičnih območij, na podlagi katerih kriterijev so ta območja določena in katera so ta območja. V kolikor predlog še ni narejen, poslanca zanima, ali se že pripravljajo kriteriji uvrstitve v razvojno problematična območja in kdaj bo predlog pripravljen.  


Vlada RS poslancu odgovarja, da zakonodajni predlog za strateški načrti SKP ne zahteva izvajanja neposrednih plačil na »regionalni« ravni, temveč je to možnost, nikakor pa država članica ne more dodeljevati neposrednih plačil le v nekaterih regijah. Odločitev države za regionalni pristop pomeni, da se bo vrednost osnovne dohodkovne podpore na hektar razlikovala med različnimi skupinami območij oziroma »regijami«. Država bo lahko »regije« določila na podlagi družbenogospodarskih ali pa agronomskih razmer. Pri slednjih je omejitev zahteva po upoštevanju pravil Svetovne trgovinske organizacije glede proizvodno nevezanih podpor (podpore iz t. i. »zelene škatle«). Regionalen pristop je možen tudi v primeru, če bi se Slovenija odločila, da obdrži plačilne pravice in njihovo vrednost postopoma bolj poenoti na ravni regij.


Trenutno na MKGP poteka delo v okviru ožjih delovnih skupin, ki je podlaga za delo in pripravo strateškega načrta SKP v okviru širših delovnih skupin (pravi kmet, pametno in odporno kmetijstvo, varovanje okolja in podnebne spremembe, razvoj podeželja), v katerih sodelujejo tudi predstavniki nevladnih organizacij, sestajati pa so se pričele oktobra letos. MKGP tako pripravlja strateški načrt SKP v tesnem partnerskem sodelovanju s strokovnjaki, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami, na odprt in transparenten način. 


V omenjenih ožjih delovnih skupinah se na MKGP pripravljajo analize in podatki, ki so osnova za opredelitev in prioritizacijo potreb ter nato za določitev vsebine posameznih ukrepov, ciljev in finančnega okvirja strateškega načrta. 


Za področje neposrednih plačil se trenutno analizirajo različni načini izvedbe neposrednih plačil. Ena izmed možnosti, ki bo analizirana, je tudi oblikovanje regij na podlagi socio-ekonomskih kriterijev, kar je primerljivo s predlogom, da se opredelijo razvojno problematična območja oz. regije. Skupina bo pripravila izhodišča za odločitev, ali obdržati izvajanje neposrednih plačil na nacionalni ravni, ali pa, nasprotno, iti v regionalni pristop in na podlagi katerih kriterijev (vsebinski kriteriji in kriteriji za razdelitev nacionalne finančne ovojnice). Predlog izhodišč bo pripravljen predvidoma do konca leta.

 

*    *    *

Odgovor Vlade na poslansko vprašanje v zvezi s statusom starejših kmetovalcev
 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s statusom starejših kmetovalcev.


Poslanec v svojem vprašanju navaja, da se pri definiranju statusa mladega kmeta zopet pozablja, da postajamo oziroma smo že dolgoživa družba, kar pomeni, da si nekdo, ki se bliža šestdesetim, mogoče želi prevzeti ali pa se vrniti h kmetovanju. Ob tem vlado sprašuje, kako bo v novem celovitem strateškem načrtu slovenske kmetijske politike upoštevala to dejstvo ter s katerimi izvedbenimi politikami bo spodbujala tudi tovrstne prevzeme kmetij.


Vlada RS odgovarja, da se zaveda, da se za prevzem kmetij pogosto odločajo kmetje, ki so starejši od 40 let, bodisi zato, ker prej niso imeli možnosti prevzema, ker se prenosniki še niso odločili za prenos kmetije ali pa so se iz drugih razlogov poklicno udejstvovali na drugih poklicnih področjih. 


V Sloveniji je sicer zelo neugodna starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev (KMG), saj je velika večina, kar 66,7 odstotkov nosilcev KMG, starejših od 55 let. Taka neugodna starostna struktura je izrazito pereč problem tudi drugod po EU, saj kot posledico med drugim prinaša opuščanje KMG in kmetijskih zemljišč, prepočasno prevzemanje tehnoloških in drugih sprememb v kmetijskem sektorju ter odliv delovnih mest v druge gospodarske sektorje in s podeželja v bolj urbana območja. Predvsem zaradi tega dejstva je Skupna kmetijska politika EU poseben poudarek namenila spodbujanju zagona KMG s strani mlajših nosilcev KMG, tj. »mladih kmetov«. Z izjemo podpore mladim kmetom pa se SKP pravzaprav v smislu starostnega kriterija ne opredeljuje do potencialnih možnih upravičencev do sredstev. To pomeni, da so v okviru ukrepov oziroma intervencij, podprtih v okviru SKP, možni upravičenci lahko prav vsi, ne glede na starost potencialnega upravičenca do sredstev. 


Kar zadeva bodoči razvoj podeželja po letu 2020, pa obstoječi predlog uredbe EU glede skupnega strateškega načrta prav tako zajema vrsto intervencij, ki bodo lahko prispevale k uresničevanju specifičnih ciljev, kot so: podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti, krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi, prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji, spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti na podeželskih območjih in podobno. 
Skupni strateški načrt za obdobje po letu 2020 bo v vsakem primeru moral odražati ključne potrebe, ki so zaznane v kmetijstvu in s kmetijstvom povezanimi sektorji. Konsenz glede tega bo Vlada RS iskala v tesnem sodelovanju z nevladnimi organizacijami in zainteresirano javnostjo.


Vlada RS poslancu še odgovarja, da je izbor najprimernejših ukrepov odvisen od ocene potreb v Sloveniji, zato lahko podamo le informacijo glede tega, kaj je predvideno v zakonodajnem predlogu o skupnem strateškem načrtu. Glede dodelitve podpor novim pristopnikom v kmetijstvu, ki niso mladi kmetje, imajo države članice obveznosti ali možnosti v okviru neposrednih plačil na 1. stebru Skupne kmetijske politike in v okviru ukrepov razvoja podeželja.

 

*    *    *

Odgovor Vlade na poslansko vprašanje v zvezi z oblikovanjem strateškega načrta na področju skupne kmetijske politike po letu 2020
 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z oblikovanjem strateškega načrta na področju skupne kmetijske politike po letu 2020.


Poslanec v svojem vprašanju poudarja, da bo na področju skupne kmetijske politike Evropske unije (SKP) potrebna dosti bolj proaktivna vloga posameznih držav in da bo uvodoma potrebno oblikovanje novega strateškega načrta, ki bo moral vključevati do sedaj razpršena področja kmetijske politike. Vlado RS sprašuje, v kakšnem stanju je delovna verzija slovenskega novega strateškega načrta skupne kmetijske politike (strateški načrt SKP), kdaj ga lahko pričakujejo v Državnem zboru RS ter katere so njegove glavne smernice in cilji.


Vlada RS odgovarja, da je zakonodajni predlog reforme SKP, ki obsega tudi novo uredbo o pravilih za strateške načrte in predstavlja podlago za pripravo slovenskega strateškega načrta SKP, Evropska komisija objavila 1. junija 2018. 


Vlada RS ocenjuje, da so predlagana pravila za strateško načrtovanje obsežna in omejujoča. Predvideno je veliko izvedbenih in delegiranih aktov, kar pomeni, da v določenem delu podrobnejša pravila, ki jih bodo države članice morale upoštevati pri načrtovanju ukrepov, še niso znana in lahko predstavljajo omejevanje države članice na eni strani, na drugi pa tudi zamude pri pripravi in potrjevanju strateških načrtov. Glede strateškega načrta SKP se zato Slovenija v pogajanjih zavzema za enostavno programiranje in enostavno izvajanje. Predlaga prilagoditev zakonodajnega predloga glede programiranja, časovnice sprejema aktov, postopkov potrditve s strani Komisije, poročanja ter ustreznega prehodnega obdobja. 


Trenutno se na MKGP izvaja delo v okviru ožjih in širših delovnih skupin za pripravo strateškega načrta SKP, v katerih sodelujejo tudi predstavniki nevladnih organizacij, sestajati pa so se pričele oktobra 2018. Njihovo delo bo podlaga za pripravo strateškega načrta SKP. Prav tako se na ministrstvu pripravljajo analize in podatki, ki so osnova za opredelitev in prioritizacijo potreb ter nato za določitev vsebine posameznih ukrepov, ciljev in finančnega okvirja. MKGP tako pripravlja strateški načrt SKP v tesnem partnerskem sodelovanju s strokovnjaki, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami na odprt in transparenten način.


Strateški načrt SKP zajema obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2027. Predvideno je, da naj bi uredba začela veljati s 1. 1. 2021. Skladno s to časovnico se pričakuje, da bo na podlagi sprejete uredbe vsaka država članica do 1. januarja 2020 predložila Evropski komisiji predlog strateškega načrta in da ga bo le-ta odobrila do konca leta 2020. 


Vzporedno se na MKGP skladno z Zakonom o kmetijstvu pripravlja tudi nova resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, saj obstoječa Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« pokriva sedanje programsko obdobje. Predvideno je, da se nova resolucija predloži Državnemu zboru RS v sprejem prihodnje leto, in sicer pred seznanitvijo Vlade RS s strateškim načrtom SKP. 


*    *    *

Odgovor Vlade na poslansko vprašanje v zvezi s prepovedjo preoravanja vseh trajnih travnikov v območju Natura 2000


Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s prepovedjo preoravanja vseh trajnih travnikov v območju Natura 2000.


Poslanec v svojem vprašanju navaja, da se bo po letu 2020, izhajajoč iz prepovedi preoravanja vseh trajnih travnikov v območju Natura 2000, delež trajnih travnikov povečal za 4,7 krat, kar po njegovem mnenju predstavlja velik omejitveni ukrep. Ob tem vlado sprašuje, kako je pripravljena na ta ukrep ter na kakšen način bo zagotovljeno, da bo omejitveni ukrep v praksi pomenil pridobitev za kmetovalce (na primer s spodbujanjem čebelarstva, opazovanjem metuljev ipd.).


Vlada RS odgovarja, da je Evropska komisija dne 1. junija 2018 objavila zakonodajni predlog reforme SKP, ki obsega tudi novo uredbo o pravilih za strateške načrte. V tem predlogu uredbe o pravilih za strateške načrte je dodan obvezen standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP 10), ki za namen varstva habitatov in vrst prepoveduje spremembo ali oranje trajnega travinja na območjih Natura 2000. Izkušnjo s tovrstno zahtevo že imamo v sedanjem programskem obdobju, saj se v okviru zelene komponente izvaja ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja.


Vlada RS se zaveda večjih pričakovanj glede prispevka kmetijstva k varovanju okolja in narave ter na področju podnebnih sprememb, vendar je zelo zaskrbljena zaradi standarda DKOP 10, saj predlagano pomeni, da vsi trajni travniki v območju Natura 2000 postanejo okoljsko občutljivo trajno travinje. Vlada RS prav tako meni, da bi lahko države z velikim deležem NATURA območij in z velikim deležem trajnega travinja same določile v NATURA območju trajno travinje, za katero velja absolutna prepoved spremembe ali oranja. Ključno je, da se bodo, ob upoštevanju klimatskih, pedoloških in strukturnih značilnosti kmetijskega sektorja posamezne države članice, zahteve, definirane na ravni EU, lahko prilagodile dejanskim razmeram, pri čemer bo zahteva hkrati prispevala k doseganju ciljev območij NATURA.


Za kmete, ki obdelujejo površine na teh območjih, predlog zahteve pomeni precejšnjo spremembo v načinu dela in razmišljanja. Zato bo kmetom potrebno to zahtevo predstaviti v strokovni luči in jim obenem pokazati, kakšne koristi imajo pri izvajanju zahteve oni sami in kakšne koristi ima od tega narava. 

 

*    *    *