Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica Pivec: »Slovenija podpira zlasti tiste spremembe SKP, ki bodo omogočale pogoje za doseganje boljših rezultatov«

Bruselj, 19. 11. 2018 – Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo so pristojni ministri včeraj osrednjo pozornost namenili razpravi o reformi Skupne kmetijske politike (SKP). Zasedanja se je s strani Slovenije udeležila ministrica dr. Aleksandra Pivec, ki se je v svojem nastopu zavzela za nadaljnje poenostavitve pri oblikovanju strateškega načrtovanja ter njegovem izvajanju in spremljanju. Ponovno je izrazila nasprotovanje predvidenemu znižanju sredstev za SKP, zlasti za področje razvoja podeželja, saj predlagan obseg ne zagotavlja izpolnitev ciljev. Ministri so na zasedanju izmenjali mnenja tudi glede izzivov na področju varstva rastlin ter o razmerah na kmetijskih trgih. S področja ribištva so ministri sprejeli politični dogovor glede predloga Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za nekatere staleže globokomorskih rib za leti 2019 in 2020. Ob robu zasedanja se je ministrica sestala tudi s komisarjem EU za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenujem Vello ter komisarjem EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Philom Hoganom.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je včeraj udeležila zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. S področja kmetijstva so ministri opravili razpravo glede nekaterih ključnih vprašanj reforme SKP, predvsem vezana na horizontalno uredbo in uredbo o skupni ureditvi trgov. Razprava je potekala na podlagi vprašanj avstrijskega predsedstva. Na vprašanje glede posledic uvedbe novega izvedbenega modela oz. če bo nov okvir za zagotovitev smotrnosti prispeval k bolj učinkovitem upravljanju SKP, je ministrica dejala, da Slovenija podpira spremembe SKP, zlasti tiste, ki bodo državam članicam omogočale večjo prožnost pri pripravi intervencij (ukrepov) kmetijske politike ter s tem pogoje za doseganje boljših rezultatov. »Nov okvir za zagotavljanje smotrnosti bo po našem mnenju optimalnejši, če bodo pri njegovem oblikovanju upoštevana priporočila držav, ki izhajajo iz dolgoletne prakse; nedvomno pa je potrebno za vzpostavitev in ustrezen zagon delovanja tega novega sistema zagotoviti prehodna obdobja in ustrezno pomoč nacionalnim administracijam na tehnični ravni«. V zvezi z vprašanjem, kako države ocenjujejo učinkovitost sedanjih tržnih ukrepov, pa je dr. Pivčeva pojasnila, da so bili v obdobju zadnjih kriz v mlečnem sektorju ali zaradi ruskega embarga učinkoviti predvsem novi pristopi Komisije za ukrepe proti motnjam na trgu, ukrepe v zvezi z boleznimi živali, izgube zaupanja potrošnikov, ukrepe za reševanje specifičnih problemov ali pa ukrepe zaradi hudih neravnovesij na trgu. »Uporaba klasičnih tržnih ukrepov, kot je javni intervencijski odkup, pa je pokazala, da sicer lahko pripomore k trenutnem blaženju razmer na trgu, dolgoročno pa lahko ima nezaželene učinke, kot to vidimo na primeru obsežnih zalog posnetega mleka v prahu«. Po mnenju ministrice bo v prihodnje pomembno tudi primerno usposobiti mehanizem kmetijske rezerve, ki mora biti dovolj prožen za hitro in učinkovito uporabo v kriznih situacijah. »Dolgoročno pa bo nedvomno potreben tudi razmislek, ali bi bilo možno na ravni EU vzpostaviti enoten sistem za upravljanje s tveganji«.

 

Na dopoldanskem delu zasedanju pa je Komisija poročala o razmerah na kmetijskih trgih, ki ga ocenjuje za stabilnega. Slovenija pozdravlja vsa prizadevanja za stabilizacijo razmer na kmetijskih trgih. V tej luči je ministrica dr. Aleksandra Pivec izpostavila, da je redno spremljanje razmer na kmetijskih trgih in po potrebi glede na razmere hitro in učinkovito ukrepanje na ravni EU, vključno z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev, ključno. Ob tem je izrazila zaskrbljenost nad situacijo, ki jo imamo v Sloveniji trenutno na trgu z jabolki. »Slovenski proizvajalci se v zadnjem obdobju soočajo z velikim padcem cen, kar je posledica dobre domače sezone (po dveh katastrofalnih zaradi pozebe) in predvsem presežkov na notranjem trgu«. Komisijo je pozvala, da stanje spremlja ter preuči možnosti za sprejem ukrepov, saj je v primerjavi s prejšnjim letom cena nižja za več kot 40 %. »Hkrati delim mnenje nekaterih drugih držav članic, da je nujno budno spremljanje razvoja tržne situacije tako v sektorju sladkorja kot tudi prašičjega mesa. Slednje predvsem v luči omejevanja škode zaradi afriške prašičje kuge, ki ima daljnosežne posledice za celoten sektor«, je še dejala ministrica.

 

Na zasedanju je potekala tudi izmenjava mnenj glede izzivov na področju varstva rastlin. Na področju ribištva pa so ministri EU v luči dosege dogovora na zasedanju opravili razpravo glede predloga uredbe o določitvi ribolovnih možnosti za globokorske staleže za leti 2019 in 2020. Komisija je podala tudi poročilo o izvajanju Evrospkega sklada za pomorstvo in ribištvo.

 

Ministrica se je ob robu zasedanja Sveta EU sestala tudi s komisarjem EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Philom Hoganom. Na srečanju je ministrica izrazila stališče RS do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte Skupne kmetijske politike po 2020. »Znižanje sredstev, ki ga po predlogu Komisije namenjajo Sloveniji, v primerjavi s sedanjim obdobjem, zlasti za področje razvoja podeželja, je za Slovenijo previsoko in nesprejemljivo. Kot takšno ne odraža ambicij reforme SKP in ne zagotavlja možnosti za doseganje ciljev na področju kmetijstva«. Ministrica je komisarju še pojasnila, da niso dovolj upoštevane posebnosti Slovenije in iz tega izhajajoče velike obveznosti, predvsem na področju varstva narave in voda. »V zvezi s tem sem komisarja seznanila o aktivnostih Slovenije, glede priprave skupne deklaracije, s katero nasprotujemo predvidenemu znižanju sredstev in predlogu za znižanje stopnje EU sofinanciranja za regije v prehodu in razvite regije. Predstavila sem tudi našo oceno novega predloga izvedbenega modela ter naših predlogov za nadaljnje poenostavitve (pri poročanju, zahtevani vsebini strateških načrtov in postopku odobritve načrtov)«, je še dejala ministrica.

 

Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je sestala tudi s komisarjem EU pristojnim za ribištvo Karmenujem Vello. Ministrica je komisarju predstavila ukrepe za pospešitev črpanja sredstev Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter izpostavila potrebo po upoštevanju posebnosti slovenskega ribiškega sektorja v okviru obravnave predlogov uredbe o nadzoru v ribištvu in uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo po letu 2020. V tem okviru je ministrica opozorila, da bi zaradi posebnosti slovenskega ribiškega sektorja, v katerem prevladuje mali priobalni ribolov z zastarelimi ribiškimi plovili, potrebovali rešitve za obnovo flote malega priobalnega ribolova in pomladitev sektorja. Ministrica je izpostavila tudi potrebo po ohranitvi nepovratnih sredstev za akvakulturo in predelavo namesto finančnih inštrumentov, kot predlaga Komisija. Prihodnji ukrepi nadzora ribištva morajo biti sorazmerni in ne smejo ustvarjati dodatnega finančnega in upravnega bremena za države članice in ribiče.

 

*    *    *

 

Audio posnetek novinarske konference: 1. del ...,2. del ...