Skoči na vsebino

NOVICA

Danes obeležujemo svetovni dan oljk

Ljubljana, 26. 11. 2018 – Danes praznujemo svetovni dan oljk. Dan je namenjen ozaveščanju o pomenu oljkarstva za trajnostni gospodarski in družbeni razvoj ter ohranitev naravnih virov. Oljkarstvo v Sloveniji je panoga z dolgo tradicijo in možnostmi za nadaljni razvoj. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec ob tem dnevu izpostavlja, da je pridelava oljčnega olja zelo specifična panoga, ki ji je treba zagotoviti ustrezne pogoje tudi s kmetijsko politiko, z namenom, da bo panoga imela še naprej prihodnost ter ponos z vrhunskimi proizvodi v svetu.

Slovensko oljkarstvo se ponaša z večstoletno tradicijo. Oljka je tipična sredozemska kultura, zato je oljkarstvo v Sloveniji  omejeno na Slovensko Istro, v manjši meri pa se razširja tudi na del Goriških Brd in Vipavsko. Glede na gospodarske ali vremenske razmere je oljkarstvo  doživelo mnoge padce in vzpone, intenziviranje oljkarstva pa se kaže od leta 1991 naprej, ko se je začelo obdobje večjih obnov oljčnikov, ki je trajalo do leta 2005 (ukinitev državnih podpor za obnovo nasadov).


Slovenski oljčniki majhni in razdrobljeni


Oljkarstvo v Sloveniji je panoga, ki ima razvojne možnosti, saj se površine oljčnikov iz leta v leto povečujejo in znašajo 2.356 ha oljčnikov. Ekološka pridelava oljk poteka na 243 ha oljčnikov (2017). V povprečju so slovenski oljčniki majhni (0,3 ha) in razdrobljeni, le 4% oljčnikov je večjih od enega ha. Obstajajo možnosti za širitev nasadov oljk do skupne površine 3.000 ha.
Tehnologija pridelave oljk v Sloveniji mora biti prilagojena neugodnim zemljiškim razmeram (majhna posestna struktura, razdrobljenost, terase, severna pridelovalna območja) in je zahtevnejša kot pridelava na večjih ravnih površinah z uporabo večje mehanizacije.


Neugodne vremenske razmer vplivajo na letine


Letna količina oljčnega olja v Sloveniji zaradi neugodnih vremenskih razmer (predvsem suša, v letu 2014 izjemen napad oljčne muhe) v zadnjih štirih letih ne kaže realne vrednosti. Letošnja letina kaže na večje količine, v normalni letini pa znaša proizvodnja oljčnega olja do 700 ton. Največ oljčnega olja na svetu sicer proizvedejo Španija (5 milijonov ton na leto) , Italija (3,2 milijona ton na leto) in Grčija (2,2 milijona ton na leto). 

 

Slovenska oljčna olja so višje kakovosti


Izvoz slovenskega oljčnega olja je zanemarljiv, uvoz pa znaša v povprečju 1.500 ton letno. Slovensko oljčno olje dosega visoko kakovost in tudi ceno (12 do 16 EUR/l pri pridelovalcih; po podatkih TIS za ekstra deviško oljčno olje 18,31 EUR/l). Rezultati večletne strokovne naloge »Spremljanje kakovosti oljčnega olja v Sloveniji« so pokazali, da med analiziranim oljčnim oljem približno 90% dosega najvišji standard – ekstra deviško oljčno olje. 


Poraba oljčnega olja v Sloveniji je dober liter na prebivalca, kar je veliko manj kot v Grčiji, kjer letno porabijo kar 20 litrov oljčnega olja na prebivalca.


V Sloveniji je bilo v letu 2018 v register živilskih obratov registriranih 33 oljarn za oljčno olje. 

 

*    *    *