Skoči na vsebino

NOVICA

Ustanova dr. Antona Trstenjaka o pomenu kmetijstva in podeželja na SV Slovenije

Gornja Radgona, 29. 11. 2018 – Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je včeraj udeležila srečanja z župani SV Slovenije. Na srečanju, ki ga je organizirala Ustanova dr. Antona Trstenjaka, so spregovorili o številnih izzivih in stanju slovenskega kmetijstva in podeželja v tem delu Slovenije ter možnostih za razvoj na tem področju.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je na povabilo Ustanove dr. Antona Trstenjaka udeležila srečanja z župani in drugimi predstavniki SV Slovenije. Ministrica je v okviru pestre in dinamične razprave s področja kmetijstva in podeželja izpostavila, da se bo kot ministrica zavzemala slovenskega kmeta, da bo ta dostojno živel in dobil tudi ustrezno mesto in veljavo v družbi. Glede reševanja najbolj ključnih odprtih vprašanj je izpostavila, da že nekaj časa opaža, da je v Sloveniji premalo sodelovanja med resorji, ki so pristojni za različne sklade EU, kot je MKGP za kmetijskega in ribiškega. »Že dlje časa opažam, da ni sinergije med različnimi nosilci skladov EU; prepričana sem, da če bi na tem področju to sodelovanje povečali, bi lahko veliko izzivov in problemov s področja kmetijstva in podeželja reševali tudi preko tega povezovanja in kreirali spodbude prilagojene ciljnim skupinam in skladom EU ter tako pomagali podeželju«. Pomembo področje, ki se ga je kot ministrica intenzivno lotila takoj ob začetku svojega mandata, je tudi odprava administrativnih ovir. »Sredstva pogosto ne moremo najbolj optimalno črpati, ker se pri pregledu konkretnih primerov ponekod izkaže, da so zadaj neke neživljenske zahteve in prevelike upravne obremenitve; zato temu področju kot ministrica namenjam posebno pozornost in sem že začela s prvimi ukrepi in koraki, da izboljšamo stanje na tem področju«.

 

Razprava se je ustavila tudi pri vprašanju subvencij, ki so jih s pomočjo madžarske vlade dobili nekateri kmetje s tega območja z dvojnim državljanstvom z zelo enostavno vlogo v primerjavi z zahtevnimi vlogami za investicije in slovenskega Programa razvoja podeželja. Državna sekretarka mag, Tanja Strniša je pojasnila, da je bila madžarska pomočdana po pravilu "de minimis", kjer so pravila in postopek za dodelitev pomoči enostavni, vendar je tak način pomoči z evropsko uredbo omejen na največ15.000 evrov v treh letih, ne glede na velikost kmetijskega gospodarstva. Zato je pri nekaterih kmetih, ki so koristili madžarsko pomoč, sedaj nastal problem, ker so že dosegli omejitev 15.000 evrov in ne morejo pridobiti nekaterih drugih podpor, ki jih po pravilu de minimis dodeljuje MKGP. Tak primer so na primer nadomestila za izgubo subvencij za GERK-e, ki so po arbitražni odločbi ostali na hrvaški strani, pa tudi nekatere druge vrste pomoči iz nacionalnega proračuna (pomoč po požaru, smrti gospodarja, odpis najemnine za državna kmetijska zemljišča po naravnih nesrečah ipd.). Zato je po besedah državne sekretarke potrrebno, da tudi kmetijski svetovalci in župani v svojem lokalmem okolju kmete opozorijo, kakšne omejitve in posledice ima madžarska pomočpo enostavnem postopku. »Naša želja je, da ne bo prihajalo do napačnega razumevanja ter s tem odločitev kmetijskih gospodarstev, ki bi lahko bila lahko kasneje prikrajšana pri nekaterih drugih ukrepih.«

 

*    *    *