Skoči na vsebino

NOVICA

10. seja Vlade RS

Ljubljana, 29. november 2018 - Vlada RS je na današnji seji obravnavala in sprejela dve točki z delovnega področja MKGP.

Stališče Vlade RS do Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju

 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Črnem morju. Vlada RS podpira predlog uredbe. 


Cilj tega predloga je določiti ribolovne možnosti za države članice, kar zadeva gospodarsko najpomembnejše staleže rib v Črnem morju, za leto 2019. 
Predlog uredbe ne zadeva slovenskega ribištva, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu. 


*    *    *

 

Odgovor Vlade RS na poslansko vprašanje v zvezi s prispevkom vlade k razvoju Koalicije za opraševalce

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s prispevkom vlade k razvoju Koalicije za opraševalce.


Poslanec dr. Franc Trček je v svojem pisnem poslanskem vprašanju Vlado RS spraševal, kako bo aktivno prispevala k bodočemu razvoju Koalicije za opraševalce in kako bo v delo koalicije vključevala zaščito in promocijo kranjske sivke.


Vlada RS mu odgovarja, da se zaveda, da so čebele odgovorne za velik del svetovnega pridelka hrane, omogočajo obstoj človeka ter živalskih in rastlinskih vrst, pripomorejo k vzdrževanju ravnovesja v naravi, so dober bioindikator razmer v okolju, čebelji pridelki pa nam tudi pomagajo pri ohranjanju našega zdravja. Čebelarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in pomemben vpliv na okolje in kulturno krajino. Med najpomembnejše vplive na okolje sodi opraševanje rastlin, ki posledično vpliva na obseg pridelave rastlin v kmetijstvu. 


Državni zbor RS je leta 2014 sprejel poseben dokument – Resolucijo o zaščiti kranjske čebele, ki opredeljuje cilje na področju zaščite kranjske čebele ter predstavlja odgovor na izzive, s katerimi se sooča sodobno čebelarstvo. Na podlagi resolucije je Vlada RS leta 2014 sprejela tudi Operativni program za izvedbo Resolucije o zaščiti kranjske čebele, ki podrobneje določa ukrepe za izvedbo Resolucije o zaščiti kranjske čebele.


Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) je na pobudo Republike Slovenije 20. decembra 2017 v New Yorku soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. 


Maja 2018 je MKGP sprejelo Program ukrepov za zmanjšanje ogroženosti medonosne čebele in divjih opraševalcev. Slovenija je leta 2018 okrepila razpravo na ravni EU, saj lahko z mednarodnim sodelovanjem naredimo pomemben korak k zmanjševanju ogroženosti čebel in ostalih opraševalcev. 
Slovenska čebelarska akademija je bila ustanovljena kot organizacijska enota Kmetijskega inštituta Slovenije. V okviru Slovenske čebelarske akademije se bodo organizirala neformalna izobraževanja na področju čebelarstva. 


Na ravni EU se izvajajo triletni programi ukrepov na področju čebelarstva, čebelarji so upravičeni do podpor tudi v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020. Na nacionalni ravni se izvaja financiranje javne svetovalne službe v čebelarstvu, ki skrbi za ohranitev kranjske čebele, ozavešča širšo javnost o pomenu čebel, predvsem pa deluje na področju izobraževanja in usposabljanja. Financira se tudi javno službo zdravstvenega varstva čebel, ki skrbi za njihovo zdravje.


Kranjska čebela je v Republiki Sloveniji zaščitena na podlagi Zakona o živinoreji, ki jo opredeljuje kot avtohtono pasmo in določa njeno posebno varstvo. 


Evropska komisija je 1. junija 2018 objavila »Pobudo EU za opraševalce«, s katero je želela nasloviti upadanje pestrosti opraševalcev na ravni EU. Ker so opraševalci v osrčju naših ekosistemov in je njihova izguba kritična za kmetijstvo in zdravje okolja po vsej EU, je ključni cilj te pobude zaustavitev upada opraševalcev in ohranitev storitev opraševanja, ki jih zagotavljajo. Ta pobuda predstavlja strateške cilje in vrsto ukrepov, ki bi jih morale sprejeti EU in države članice, da bi se spopadle z zmanjševanjem števila opraševalcev v EU. Pobuda spodbuja zaustavitev upada opraševalcev tudi preko ukrepov skupne kmetijske politike po letu 2020. 


S pristopom Slovenije h Koaliciji za opraševalce je Vlada RS podprla pomembno vlogo opraševalcev pri delovanju ekosistemov, kar med drugim omogoča tudi pridelovanje zdrave in kakovostne hrane. Znotraj Koalicije bo Slovenija še naprej podpirala vključevanje novih članov in aktivnosti, ki bodo prispevale k večji ozaveščenosti glede pomena opraševalcev in predvsem glede njihovega ohranjanja. 


Poleg tega Vlada RS na tem področju posveča posebno skrb izvajanju pobude EU za opraševalce, ki pobude Koalicije v veliki meri konkretizira v ukrepe.                                   

 

 

*    *    *