Skoči na vsebino

NOVICA

5. december, svetovni dan tal - letos s sloganom »aktivno pristopi k preprečevanju onesnaževanja tal«

Ljubljana, 4. 12. 2018 – 5. decembra vsako leto obeležujemo svetovni dan tal. Letošnji slogan, s katerim želi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) pozornost svetovne javnosti osredotočiti na problem onesnaževanja tal, je: »Aktivno pristopi k preprečevanju onesnaževanja tal« (»Be the solution to soil pollution«). FAO svetovno prebivalstvo opozarja, da je onesnaženost tal globalni problem in nas hkrati poziva, da združimo moči ter prispevamo k preprečevanju onesnaževanja tal, ki so ključnega pomena za življenje v kopenskih ekosistemih ter so poleg vode in zraka temeljna naravna vrednota. Ministrica dr. Aleksandra Pivec ob tem dnevu poudarja, da si bomo v našem resorju tudi nadalje prizadevali za pomen tal. »Vsi se zavedamo, da so zdrava tla izjemnega pomena za pridelavo varne hrane, kmetijstvo pa se mora tudi v prihodnje prilagajati na način, da varujemo okolje, naravne vire, v prvi vrsti kmetijska zemljišča«.

Poznavanje in varovanje tal je za kmeta zelo pomembno, saj so tla eno glavnih osnovnih sredstev in bistvena komponenta kmetijske proizvodnje, ker oskrbujejo rastline z vodo in hranili, kar je osnova za optimalno pridelavo hrane in krme. V zadnjem času postajajo enako ali celo bolj pomembne ključne okoljske funkcije tal oziroma ekosistemske storitve (na primer nevtralizacija in imobilizacija onesnaževal, zadrževanje in filtriranje vode ter ponor/vir atmosferskega ogljika). Pomemben faktor pri gospodarjenju s tlemi pa je tudi stanje onesnaženosti tal.

 

Onesnaženje tal v kmetijski proizvodnji se lahko pojavi na primer pri neprimerni rabi fitofarmacevtskih sredstvih in gnojil, pri okoljskih katastrofah, kot na primer razlitje nafte, pri namakanju kmetijskih površin z neprimerno obdelano odpadno vodo, pri urbanem kmetovanju na površinah, izpostavljenih onesnaženju ki izvira iz cest, smetišč ali drugih bližnjih virov onesnaževanja, ki zmanjšujejo kakovost tal in varnost pridelane hrane.

 

K zmanjšanju onesnaženosti tal bo prispevala tudi nova evropska uredba o gnojilih, ki bo na nivoju EU prvič uredila in omejila vsebnost onesnaževal, predvsem težkih kovin, v mineralnih in organskih gnojilih. Za zmanjšanje onesnaženosti tal in izboljšanje okoljskih funkcij je ključna tudi pravilna uporaba gnojil, ki temelji na natančnem spremljanju shranjevanja organske snovi in hranil v kmetijskih tleh. Enovit sistem spremljanja talnih lastnosti kmetijskih zemljišč pa bo treba še vzpostaviti.

 

Ob dejstvu, da je v zadnjih desetletjih izginilo več rodovitnih tal, primernih za kmetijsko proizvodnjo, kot kdajkoli prej in ob dejstvu, da se ta trend nadaljuje, je ozaveščanje in širjenje znanja o pomenu tal ter o posledicah njihove degradacije naša skupna dolžnost. Tla morajo biti naša skupna skrb, pravilno ravnanje z njimi pri kmetijski pridelavi in ostalih človekovih dejavnostih pa naša skupna odgovornost, ki mora temeljiti na znanju ter zavedanju, da brez tal ni rastlin in ni življenja. Le na tak način bomo našli trajnostne rešitve. Od odločitev in dejanj danes je odvisno, kakšna tla bomo ohranili za prihodnje generacije ohranili.

 

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec ob tem poudarja, da se mora kmetijstvo tudi v prihodnje prilagajati na način, da varujemo okolje, naravne vire, v prvi vrsti kmetijska zemljišča in kakovost tal. Ob Svetovnem dnevu tal naj bo torej v ospredju misel o tleh ter kmetijskih površinah kot temelju oz. pogoju za pridelavo kakovostne hrane. 

 

Z namenom ozaveščanja javnosti je v okviru Slovenskega partnerstva za tla nastal tudi tematski plakat z informacijami glede onesnaženja tal. 

 

Več informacij na temo onesnaženja tal je dostopnih na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor ter na spletnih straneh FAO.

 

Tla proučuje mlada naravoslovna veda – pedologija. Njeni začetki in s tem poglobljeno raziskovanje tal segajo v konec 19. stoletja. Pri razumevanju talnih procesov in lastnosti ter razvoju raziskovalnih metod sodelujejo različne naravoslovne vede (fizika, kemija, geologija,…). Pedologija je zato temeljni predmet biotehniških ved in je v največji meri veda o okolju. Primarni vzroki raziskovanja tal so bili povečane potrebe po hrani in drugi biomasi. Prav pridelava hrane, krme, biomase in surovin je primarna funkcija tal oziroma primarna (proizvodna) ekosistemska storitev, ki jo zagotavljajo kmetijska tla. 


*    *    *