Skoči na vsebino

NOVICA

Razglašeni najbolj skrbni lastniki gozdov

Novo mesto, 7. december 2018 – Državni sekretar dr. Jože Podgoršek se je udeležil prireditve Najbolj skrben lastnik gozda 2018, na kateri je podelil priznanja in si ogledal fotografsko razstavo zmagovalnih slik mednarodnega fotografskega natečaja Magična narava. Na dogodku, ki ga organizira Zavod za gozdove Slovenije, vsako leto izberejo 14 najbolj skrbnih lastnikov gozdov.

Kot so zapisali na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) je namen izbora najbolj skrbnih lastnikov gozdov in podelitve priznanj promocija odličnosti in skrbnosti pri gospodarjenju v zasebnih gozdovih ter tesnega sodelovanja lastnikov gozdov z javno gozdarsko službo. Prav to sodelovanje je ključni pogoj za uresničevanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, za realizacijo načrtovanih del in za uspešno sanacijo posledic nedavnih naravnih ujm v gozdovih. Ustrezno gospodarjenje z gozdovi, ki je strokovno vodeno na podlagi načrtov gospodarjenja z gozdovi in s pomočjo strokovnjakov javne gozdarske službe, zagotavlja optimalno in trajno proizvodnjo lesa in obenem uresničevanje vseh ostalih ekoloških in socialnih vlog gozdov, ki jih gozdovi zagotavljajo celotni družbi. 

 

Najbolj skrbni lastniki gozdov po območnih enotah so: Agrarna skupnost Livek (Tolmin), Polona Šibič (Bled), Marijana Karničar Košir in Franci Košir (Kranj), Anton Uršič (Ljubljana), Jože Petrič (Postojna), Peter Malovič (Kočevje), Aleš Lavrič (Novo mesto), Benjamin Miklavčič (Brežice), Anton Rešek (Celje), Jože Kaker (Nazarje), Filip Šepul (Slovenj Gradec), Družina Attems (Maribor), Anton Kerec (Murska Sobota) in Marjan Frank (Sežana). 


Iz MKGP se je prireditve z uvodnim nagovorom udeležil tudi državni sekretar Podgoršek. 


Letošnji izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov v Sloveniji je jubilejni, dvajseti po vrsti, saj prireditev poteka od leta 1999 dalje

.
V Sloveniji z gozdovi gospodari več kot 460.000 lastnikov, zaradi česar sta ohranitev in razvoj gozdov v veliki meri odvisna od njihovega skrbnega gospodarjenja. To še posebej velja ob pogostih naravnih ujmah, ki so jim v zadnjih letih izpostavljeni slovenski gozdovi, od žledoloma, obsežnih napadov podlubnikov do vetrolomov in snegolomov.

 

*    *    *