Skoči na vsebino

NOVICA

12. seja Vlade RS

Ljubljana, 13. december 2018 - Vlada RS je na današnji seji obravnavala in sprejela pet točk z delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami 
 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.


Uredba ureja izvajanje ukrepov iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, ki kmetijskim gospodarstvom zagotavljajo plačila za kritje dodatnih stroškov in izgube prihodka zaradi izvajanja nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks, s katerimi se zmanjšujejo negativni vplivi kmetijstva na okolje. Namen sprememb in dopolnitev je lažje in učinkovitejše izvajanje teh ukrepov.


S spremembo uredbe bodo v letih 2019 in 2020 spet omogočeni novi vstopi v operacijo ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (ukrep KOPOP) »Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje«.


Uredba določa, da se pri ukrepu KOPOP zmanjšanje obsega površine med leti v primeru  spremembe seznama lokalnih sort ne šteje za kršitev, če je bila zadevna sorta kmetijske rastline posejana ali posajena pred spremembo tega seznama.


Uredba določa tudi spremembo izračuna nagibov strmin, ki temelji na podatkih digitalnega modela reliefa 5 x 5 m, objavljenega na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje. S tem v zvezi je treba upravičencem do plačil za zadevne zahteve ukrepa KOPOP omogočiti, da prevzete obveznosti prilagodijo spremembam izračuna nagiba.


Zaradi potrebe pregledov izvajanja ukrepa ekološko kmetovanje morajo organizacije za kontrolo in certificiranje poleg seznama upravičencev, ki so se prijavili v kontrolo, ministrstvu najpozneje do 20. februarja tekočega leta posredovati tudi podatke o vključenosti travojedih živali, ki jih redijo ti upravičenci, v kontrolo.


Zaradi dopolnitve v zvezi s postopkom izračuna obtežbe za kopitarje se spreminja priloga 14, uredba pa določa še, da se obveznost označevanja vira sofinanciranja izvaja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje.


*    *    *

Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o navzkrižni skladnosti 
 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah  in dopolnitvi Uredbe o navzkrižni skladnosti.


S spremembo uredbe se razširja območje kontrole za predpisane zahteve ravnanja za ohranjanje prostoživečih ptic, ki živijo na ekološko pomembnih območjih izven območij Natura 2000. Uredba vključuje seznam teh ekološko pomembnih območij.


Dopolnjena je tudi 80. zahteva glede pravočasnosti označitve ter priglasitve označitve in premikov govedi, in sicer so med organizacije, ki lahko zavrnejo prihod goveda, dodani tudi zbirni centri.


Uredba o navzkrižni skladnosti sicer določa predpisane zahteve ravnanja in standarde za ohranjanje dobrega kmetijskega in okoljskega stanja zemljišč, ki predstavljajo minimalne zahteve s področja okolja, podnebnih sprememb, dobrega kmetijskega stanja zemljišč, javnega zdravja, zdravja živali in rastlin ter dobrobiti živali. 


Zavezanci za izpolnjevanje pravil o navzkrižni skladnosti iz te uredbe so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo vloge in zahtevke za neposredna plačila in plačila iz Programa razvoja podeželja.

 

*    *    *

Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2019 
 

Vlada RS je izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2019. Uredba določa izvajanje ukrepa dobrobit živali in je podlaga za nadaljevanje izvajanja ukrepa v letu 2019. 


Uredba opredeljuje vsebino in izvedbo ukrepa dobrobit živali z določitvijo vstopnih pogojev, upravičencev, trajanja obveznosti, operacij in nabora mogočih zahtev ter pogojev za njihovo izpolnjevanje znotraj posamezne operacije. Določa tudi način izračunavanja plačil in višine plačil ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami, sistemom zmanjšanja plačil in izključitev itd. V letu 2019 se ukrep dobrobit živali izvaja v treh operacijah, in sicer za prašiče, govedo in drobnico.


Namen ukrepa dobrobit žival je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo zahteve ravnanja iz predpisa o navzkrižni skladnosti in običajno rejsko prakso iz PRP 2014-2020.


Slovenija bo za izvedbo ukrepa dobrobit živali za leto 2019 namenila do 7,2 milijona evrov. 25 % sredstev se bo zagotovilo iz proračuna RS, 75 % sredstev pa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. 

 

*    *    *

Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu

 

Vlada RS je sprejela Mnenje o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu, EPA 234 - VIII, ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo in sprejem predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec).


Skupina poslank in poslancev je predložila Državnemu zboru RS v sprejetje predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu (ZVin).


Predlagajo spremembo določb, ki urejajo dajanje vina v promet končnemu potrošniku. ZVin določa, da se lahko daje vino v promet končnemu potrošniku le originalno polnjeno, hkrati pa dopušča izjemo, da lahko neoriginalno polnjeno vino dajejo v promet končnemu potrošniku le pridelovalci vina, ki ponujajo vino iz lastne pridelave v svojem proizvodnem obratu. Po predlagani spremembi, bi se izjema za dajanje v promet neoriginalno polnjenega vina razširila tudi na gostinske obrate, ki na pridelovalnem območju ponujajo deželno vino s tega območja, hkrati pa se predlaga omejitev obstoječe izjeme za pridelovalce vina, ki bi v skladu s predlogom zakona lahko v svojem proizvodnem obratu končnemu potrošniki nudili le deželno neoriginalno polnjeno vino. Hkrati predlagajo znižanje glob za hujše in druge prekrške. 


Vlada RS ugotavlja, da so bili navedeni členi ZVin predmet sprememb ob spremembi zakona v letu 2013. 


V postopku sprejemanja ZVin v letu 2013 je Vlada RS pripravila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu na pobudo pridelovalcev vina z osnovnim ciljem: omejevanje nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina. Za dosego tega cilja je omenjeni predlog omejil točenje neoriginalno polnjenega vina v gostinskih obratih, poenostavil postopek kaznovanja in zvišal kazni za prekrške.


Vlada  RS meni, da predlagane spremembe ne sledijo osnovnima načeloma ZVin, ki sta zaščita potrošnika in zaščita pridelovalca grozdja in vina, in se s predlogom zakona ne strinja. Ugotavlja tudi, da želi predlagatelj s predlogom zakona na področju oblike, v kateri se lahko vino daje v promet končnemu potrošniku, vzpostaviti enako stanje, kot je veljalo pred sprejemom ZVin v letu 2013, na področju višine glob pa v posameznih primerih predlaga celo nižje globe, kot jih je določal zakon iz leta 2006.


Vlada RS nasprotuje predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vinu in meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

 

*    *    *

Stališče do Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije
 

Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2019 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo za vode Unije in za ribiška plovila Unije v nekaterih vodah zunaj Unije. Vlada RS podpira predlog uredbe.


Predlog uredbe zadeva slovensko ribištvo, saj omejuje ulov malih pelagičnih staležev (sardele in sardona) v Jadranskem morju na ravni iz leta 2014. Predlog poleg tega za ta dva staleža omejuje tudi dovoljeno število ribolovnih dni. 


Predlog v zvezi s slovenskim ribištvom v preambuli navaja, da je ob upoštevanju posebnosti slovenske flote in njenega zanemarljivega vpliva na staleže malih pelagičnih vrst primerno ohraniti obstoječe vzorce ribolova in slovenski floti omogočiti dostop do minimalne količine malih pelagičnih vrst. V skladu s tem predlog v Prilogi IL opredeljuje rezervacijo za slovenske ribiče na ravni 300 ton letnega ulova sardele in sardona.

 

*    *    *