Skoči na vsebino

NOVICA

Ministrica o razvoju ekološkega kmetovanja v Halozah in Prlekiji

Ptuj, Ormož, 13. 12. 2018 – Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je včeraj v Ormožu udeležila okrogle mize na temo ekološkega kmetovanja v Halozah in Prlekiji, ki sta jo organizirala Skupnost za razvoj ekološkega kmetijstva Eko Prlekija, d. o. o. ter KGZ Ptuj. Na dobro obiskanem dogodku so govorci izpostavili, da je ekološko kmetovanje prava pot in da so na tem področju še velike priložnosti. »Ekološko kmetijstvo predstavlja obliko in način kmetovanja, ki pridobiva vse večji pomen v slovenskem kmetijskem prostoru«, je poudarila ministrica. Še pred okroglo mizo na Ptuju pa se ministrica sestala s predstavniki KGZS ter Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je včeraj v Ormožu udeležila okrogle mize z naslovom »Zakaj je ekološko kmetovanje lahko priložnost tudi za kmetije v Halozah in Prlekiji?«. Namen okrogle mize je bil kmetovalcem ter širši javnosti predstaviti priložnosti in možnosti ekološkega kmetijstva, s poudarkom, da je preusmeritev kmetij v ekološko kmetijstvo najboljša možnost za ohranitev naravne krajine in kmetij na območjih z omejenimi dejavniki v Prlekiji in Halozah. Ministrica je na zelo dobro obiskanem dogodku uvodoma izpostavila potrebo po večji usmerjenost v ekološko kmetijstvo. Po njenih besedah je za učinkovito varovanje okolja ekološko kmetijstvo trenutno najboljša možna alternativa uveljavljenemu konvencionalnemu kmetijstvu, saj s prepovedjo uporabe sintetičnih gnojil znižuje vsebnost nitratov v podtalnici. Posledično se tudi močno zmanjša vnos dušikovih gnojil v tla, ki jih nadomestimo z organskimi gnojili (organski ogljik). Dolgoročne stabilne zaloge organskega ogljika v tleh, tako omogočajo vezavo CO2 v tleh kar pripomore k prilagajanju na podnebne spremembe ter blaženju le-teh.

 

»Številne študije so pokazale, da živila, pridelana v skladu z ekološkimi smernicami, vsebujejo več sekundarnih rastlinskih spojin, več arom, manj vode in so zato na splošno bolj zdrava in kakovostnejša živila. Poleg tega so pridelane v lokalnem okolju in prav zato imajo nižji ogljični odtis od običajnih živil.« Poleg naštetega po besedah ministrice ekološki način kmetovanja pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode, uveljavljanju načela dobrobiti živali in sploh varovanju celotnega okolja. Ekološko kmetijstvo v največji možni meri vpliva na trajnostno gospodarjenje z neobnovljivimi naravnimi viri.


»Število ekoloških pridelovalcev se vsako leto povečuje vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni zadovoljiva, kljub finančnim podporam, ustanavljanju organizacij in skupin proizvajalcev ter sami promociji in trženju, kot tudi podporam v obliki neposrednih plačil na ha za različno pridelavo kultur«. Glavni razlogi za počasen razvoj ekološkega kmetijstva so slaba organiziranost in povezanost proizvajalcev, premajhen obseg tržne pridelave oziroma predelave (tudi zaradi razdrobljenosti pridelave in geografske razporeditve kmetij), neizkoriščen potencial znanja raziskovalcev, svetovalcev in kmetov ter sledenje od nastanka do uporabe. 


Zato bo po besedah ministrice prednostna naloga MKGP oblikovanje nove Skupne kmetijske politike, kjer bo ekološko kmetijstvo imelo svoje pravo mesto. MKGP je začel intenzivne priprave omenjene resolucije, hkrati pa pripravlja tudi osnutek strateškega načrta razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva. »Oba dokumenta bosta začrtala ključne smernice nadaljnjega razvoja kmetijske in živilske panoge ter bosta tudi podlaga za črpanje sredstev v okviru nove finančnega obdobja EU po letu 2021«. Za realizacijo tega smo po besedah ministrice ustanovili štiri skupine. »Prva je splošna in bo na koncu poskrbela za rdečo nit, tako da bodo vse tematike čimbolj usklajene in združene v enoten strateški okvir; delo druge skupine je namenjeno razvoju podeželja, tretje definiranju aktivnega kmeta in četrte prilagoditvi podnebnim razmeram in okolju«. 


Na območju Haloz in Prlekije je bilo lani v ekološko kontrolo vključenih 147 kmetijskih gospodarstev, povprečna velikost kmetije pa je 12,38 ha. Med površinami najbolj prevladuje travinje s 38.745,71 ha, kar predstavlja 83,8% vseh površin v ekološkem kmetovanju.


Pred okroglo mizo v Ormožu se je ministrica udeležila sestanku KGZS ter Zveze društev rejcev govedi lisaste pasme, ki je potekal na KGZ Ptuj. Pogovor tekel o prenosu izračuna plemenskih vrednosti za plemenice in plemenjake lisaste pasme na skupni obračun, ki bi se izračunaval na populaciji lisaste pasme Nemčije, Avstrije, Češke in Slovenije.


*    *    *