Skoči na vsebino

NOVICA

Jutri prva obletnica razglasitve 20. maja za svetovni dan čebel

Ljubljana, 19. 12. 2018 – 20. decembra lani je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) v New Yorku na pobudo Slovenije soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Na ta dan je svetovna javnost vsako leto opozorjena na pomen ohranjanja čebel in drugih opraševalcev za celotno človeštvo ter pozvana h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje. V prvem letu od razglasitve so bile v Sloveniji in EU izvedene številne aktivnosti za ohranjanje čebel in drugih opraševalcev. Evropska komisija je izdala sporočilo »Pobuda EU za opraševalce«, v Sloveniji pa je med drugim v pripravi celovit načrt aktivnosti za uresničevanje ciljev Svetovnega dne čebel v prihodnjem štiriletnem obdobju. Svetovni dan čebel pa je tudi priložnost za nadaljnji razvoj slovenskega čebelarstva ter promocijo Slovenije kot apituristične destinacije.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec je ob tej priložnosti izpostavila pomen nadaljevanja krepitve zavedanja o pomenu čebel in opraševalcev. »Neodgovorno bi bilo, da bi tako velik dosežek Slovenije ostal brez napredka. Zavedati se moramo resne grožnje, ki bi jo prineslo izumrtje čebel in drugih opraševalcev, za ljudi, živali, okolje, še posebej v povezavi s trajnostno naravnanim kmetijstvom in pridelavo hrane,« je dejala ministrica. Ob tem je poudarila: »Zato moramo skupaj – tako kot v večletnem procesu do sprejema resolucije v OZN decembra 2017 – delati na tem, da se aktivnosti in ukrepi na svetovni ravni nadaljujejo. Kot ministrica bom aktivno sodelovala in podpirala, da se zavedanje o pomenu čebelarstva v Sloveniji še krepi in se področje nadalje razvija. Prav zato bo čebelarstvo dobilo posebno mesto tudi pri načrtovanju nove strategije razvoja slovenskega kmetijstva za prihodnje obdobje. Prav tako želim okrepiti zavedanje, da je Slovenija lahko ponosna na ta dosežek in tradicijo ter se v svetu še naprej predstavlja kot dežela, kjer je doma čebelarstvo in kjer lahko že doseženo in tudi v prihodnje razvito znanje posredujemo v svet.«


Pobudnica projekta za razglasitev svetovnega dne čebel je bila leta 2014 Čebelarska zveza Slovenije. Triletni projekt, ki predstavlja enega večjih diplomatskih dosežkov Slovenije, je vodilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju še z drugimi resorji. Resolucijo o razglasitvi je ko-sponzoriralo 115 držav, med njimi tudi ZDA, Kanada, Kitajska, Ruska federacija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse države članice Evropske unije. 


S ciljem aktivnega in usklajenega delovanja pri uresničevanju pobude v prihodnjih letih je Vlada RS prejšnji teden ustanovila medresorsko delovno skupino za pripravo in izvedbo načrta aktivnosti za projekt »Svetovni dan čebel« do leta 2022. Skupina bo pripravila večletni načrt aktivnosti za naslednje štiriletno obdobje, v katerem bodo zbrane in povezane aktivnosti različnih resorjev, od kmetijstva, zunanjih zadev, okolja, gospodarstva, do kulture, izobraževanja in znanosti ter ostalih. Skupina se je prvič sestala 18. decembra in se že dogovorila o ciljih ter nekaterih aktivnostih. Slednje bodo usmerjene v uresničevanje ciljev resolucije o razglasitvi svetovnega dne čebel, dodaten cilj pa je tudi promocija slovenskega čebelarstva in Slovenije v svetu. 


20. maja letos so v številnih državah sveta prvič obeležili svetovni dan čebel. V Sloveniji je obeležitev potekala tri dni. V tem okviru je 19. maja na Brdu pri Kranju potekala mednarodna ministrska konferenca o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za trajnostno kmetijstvo in prehransko varnost. Ministri in predstavniki iz 22 držav iz vseh kontinentov sveta ter mednarodnih organizacij so razpravljali o stanju, aktivnostih in potrebnih ukrepih za ohranitev čebel v svetu. S skupno politično deklaracijo so se zavezali h krepitvi sodelovanja držav na mednarodni ravni, in sicer na področjih ukrepov za zaščito čebel in drugih opraševalcev, ozaveščanju javnosti, izobraževanju in izmenjavi dobrih čebelarskih praks. Ministri so v izjavi izpostavili pomen raziskav in ukrepov za preventivo in zatiranje bolezni in škodljivcev, obenem pa poudarili nujnost nadaljnjega izvajanja ukrepov za blažitev podnebnih sprememb, ki tudi vplivajo na spreminjanje življenjskih razmer čebel. 


Maja letos je ministrstvo sprejelo tudi Program ukrepov za zmanjšanje ogroženosti medonosne čebele in divjih opraševalcev. Cilj je vzpostaviti in ohraniti številčno primerne populacije medonosnih čebel ter ohraniti številčnost in pestrost populacij divjih opraševalcev. Opraševalci so izpostavljeni vplivom posegov človeka v okolje v obliki tehnološkega napredka, izkoriščanja naravnih virov, globalizacije in podnebnih sprememb. Najpogostejši vzroki za propad čebeljih družin in zmanjševanje vrstne pestrosti opraševalcev so intenzifikacija kmetijstva, prekomerna uporaba pesticidov, bolezni, pomanjkanje in zmanjšanje pestrosti njihove hrane. Zaradi vsega naštetega za ohranitev pestrosti opraševalcev zgolj ukrepi za varovanje medonosne čebele ne zadostujejo, zato so v Program ogroženosti medonosnih čebel in ostalih opraševalcev predlagani posebni ukrepe namenjeni tudi divjim opraševalcem. 


Poleg tega je ministrstvo sprejelo tudi Program razvoja odličnosti na področju čebelarstva. Namen programa je zagotoviti, da Slovenija postane pomembna država na področju razvoja znanja in inovacij v čebelarstvu, ohranjanja diverzitete kranjske čebele in biotske raznovrstnosti opraševalcev. Za doseganje odličnosti so nujni dobra organiziranost čebelarstva ter stabilno in primerno financiranje bazičnih in aplikativnih raziskav, preventivnega zdravstvenega varstva in diagnostike, izobraževanja in usposabljanja strokovnjakov in čebelarjev. Poleg tega pa je treba oblikovati program zaščite divjih opraševalcev in vzpostaviti raziskovalno–izobraževalni center za čebelarstvo.


Slovenija je med drugim ustanovila Slovensko čebelarsko akademijo, kot organizacijsko enoto Kmetijskega inštituta Slovenije, ki bo organizirala neformalna izobraževanja na področju čebelarstva. Z akademijo si bo Slovenija prizadevala, da postane pomembna država na področju razvoja znanja, inovacij v čebelarstvu in tehnoloških rešitev. V okviru akademije že poteka prvi pilotni projekt z Ljudsko republiko Bangladeš, in sicer na pobudo največje nevladne organizacije na svetu BRAC, ki deluje na področju reševanja potreb prebivalstva, zlasti otrok in žensk ter boja proti revščini v Bangladešu. Skozi pilotni projekt, ki je bil podpisan aprila letos,  bo Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju z bangladeško nevladno organizacijo in strokovnjaki iz različnih slovenskih strokovnih institucij in slovenskim podjetjem Medex, čebelarjem v Bangladešu pomagal pri učenju čebelarjenja, predvsem žensk ter s tem prispeval k odpravi revščine in lakote.


Slovenija je letos okrepila razpravo na ravni Evropske unije, saj lahko le z mednarodnim sodelovanjem naredimo pomemben korak k zmanjševanju ogroženosti čebel in ostalih opraševalcev. Pobudo za zaščito medonosnih čebel in divjih opraševalcev je Slovenija predstavila tudi na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo v Luksemburgu. Prav na podlagi okrepljene razprave na ravni EU pa je junija letos Evropska komisija izdala sporočilo z naslovom »Pobuda EU za opraševalce«. 


V dokumentu Komisija poudarja, da je EU že sprejela vrsto ukrepov, koristnih za opraševalce, zlasti v okviru okoljske, zdravstvene, kmetijske in kohezijske politike ter politike raziskav in inovacij. Kljub vsemu pa do zdaj ni bilo enotnega, usklajenega ukrepa EU, ki bi obravnaval zmanjševanje števila opraševalcev s celostnim pristopom. Komisija v dokumentu določa dolgoročne cilje in kratkoročne ukrepe za tri prednostne naloge: i) izboljšanje znanja o zmanjševanju števila opraševalcev, njegovih vzrokih in posledicah, ii) spopadanje z vzroki zmanjševanja števila opraševalcev, iii) ozaveščanje, vključevanje širše družbe in spodbujanje sodelovanja. Javno posvetovanje je pokazalo, da skupine zainteresiranih strani, zlasti pa širša javnost, močno podpirajo pobudo EU za ohranitev opraševalcev.


Poleg tega Evropska komisija predlaga za prihodnje sedemletno finančno obdobje povečanje nacionalne ovojnice za financiranje čebelarskega programa s sedanjih 383 tisoč EUR letno na okoli 650 tisoč EUR letno, za kar si je Slovenija posebej prizadevala.


Danes pa začne veljati tudi popolna prepoved treh neonikotinoidov za zunanjo uporabo, in sicer imidakloprida, klotianidina in tiametoksama, ki jo je sprejela Evropska komisija maja letos. Za slednje je bil škodljiv vpliv na čebele namreč dobro dokumentiran in se od danes naprej lahko uporabljajo le v zaprtih rastlinjakih. Slovenija je občutljiva glede vprašanja fitofarmacevtskih sredstev in njihovega škodljivega učinka na čebele. Slovenija je zato že v letu 2011 uvedla nacionalno prepoved uporabe neonikotinoidov za obdelavo semen kmetijskih rastlin.

 

 

*    *    *

 

DODATNE INFORMACIJE

Zakaj 20. maj in pomen čebel za človeštvo


Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje v maju, ko so čebele na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času potreba po opraševanju največja, na južni polobli pa je tedaj jesen, čas spravila čebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. 20. maj je tudi rojstni dan Antona Janše (1734–1773), ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.


Študije Organizacije združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev pomembno zmanjšujejo, zaradi česar čebele in drugi opraševalci postajajo čedalje bolj ogrožene živalske vrste. Na to vplivajo številni dejavniki, ki so posledica človeških aktivnosti: intenzivno kmetijstvo, široka uporaba pesticidov in onesnaževanje z odpadki. Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščajočega števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel in drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe.


Podatki FAO kažejo, da imajo čebele in drugi opraševalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraševanja je namreč odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Po oceni na podlagi mednarodne študije Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev. Poleg tega so kmetijske rastline, ki potrebujejo opraševanje, pomemben vir delovnih mest in dohodka za kmete, zlasti za male in družinske kmetije v državah v razvoju. Nenazadnje imajo čebele pomembno vlogo tudi pri ohranjanju ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti v naravi. Kot dober bioindikator razmer v okolju nam sporočajo, kdaj se z okoljem nekaj dogaja in da je treba ukrepati. 


S pravočasno zaščito čebel in drugih opraševalcev bomo pomembno prispevali k reševanju vprašanj globalne preskrbe s hrano in odpravi lakote v državah v razvoju. Ustavili bomo nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov in tako prispevali tudi k ciljem trajnostnega razvoja, ki so opredeljeni v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030.

Slovenska pobuda za razglasitev Svetovnega dne čebel


Republika Slovenija je zato na pobudo Čebelarske zveze Slovenije leta 2015 v okviru OZN začela postopke za razglasitev svetovnega dneva čebel in predlagala resolucijo, ki izpostavlja pomen čebel in drugih opraševalcev.


Pobuda je bila sprejeta na 40. zasedanju Konference FAO v Rimu, dne 7. julija 2017; postopek pa je bil uspešno zaključen 20. decembra 2017 s soglasnim sprejetjem resolucije o Svetovnem dnevu čebel na Generalni skupščini Združenih narodov. 


Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar. Za več deset tisoč Slovencev je čebelarstvo način življenja z dolgo tradicijo, čebela, še posebej avtohtona kranjska sivka, pa je del slovenske narodne identitete. Slovenija je bila med prvimi državami članicami Evropske unije, ki je zakonsko zaščitila svoje čebele, poleg tega pa je bila tudi med prvimi v EU, ki je leta 2011 na ozemlju Slovenije prepovedala uporabo nekaterih čebelam škodljivih pesticidov.

 

•    Podrobnejše informacije: www.worldbeeday.org    
•    Mednarodna konferenca o ohranjanju čebel v svetu ob prvi obeležitvi Svetovnega dne čebel (Brdo pri Kranju, 19. 5. 2018)
•    Pobuda EU za opraševalce (dokument Evropske komisije, 1. 6. 2018) (pdf)