Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

13. seja Vlade RS

Ljubljana, 20. december 2018 - Vlada RS je na današnji seji obravnavala in sprejela osem točk z delovnega področja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Uredba o izvajanju državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih 
 

Vlada RS je izdala Uredbo o izvajanju državne javne službe na osuševalnih in namakalnih sistemih. 

 
S spremembo zakonov, ki urejata kmetijstvo in kmetijska zemljišča je potrebno urediti državno službo za upravljanje in vzdrževanje osuševalnih in namakalnih sistemov (državna javna služba). Nova Uredba določa vsebino zahtevka za izplačilo za upravljanje in za vzdrževanje ter poročila. Uredba je pripravljena tudi zaradi zmanjševanja administrativnih ovir.


Uredba določa naloge državne javne službe ter način izvajanja državne javne službe, financiranje, dolžnosti izvajalca državne javne službe, vsebino pogodbe, program upravljanja in programe vzdrževanja osuševalnih in državnih namakalnih sistemov (HMS) ter način poročanja.


Državna javna služba se opravlja na območju Slovenije. 


Državna javna služba po uredbi je upravljanje in vzdrževanje osuševalnih in državnih namakalnih sistemov (ki so vpisani v evidenco osuševalnih in namakalnih sistemov v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo).


Upravljanje med drugim zajema naloge, kot so: priprava programov vzdrževanja osuševalnih in državnih namakalnih sistemov, nadzor nad delovanjem osuševalnih in državnih namakalnih sistemov ter strokovni nadzor pri izvedbi vzdrževalnih del za te osuševalnih in državnih namakalnih sistemov, priprava vmesnih in letnih poročil za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, osveževanje podatkov za vodenje evidence osuševalnih in namakalnih sistemov, druge naloge, opredeljene v letnem programu upravljanja.


Naloge vzdrževanja osuševalnih in državnih namakalnih sistemov se morajo izvajati tako, da se zagotavlja nemoteno delovanje objektov in naprav hidromelioracijskih sistemov v skladu z njihovo namembnostjo. Naloge vzdrževanja se opravljajo v okviru rednih in investicijskih vzdrževalnih del.

 

*   *   *

 

Uredba o spremembah Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva
 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva.


Uredba določa namen, upravičence, pogoje in postopek za dodelitev pomoči za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje:
- primarne kmetijske proizvodnje, in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja, 
- živali na kmetijskem gospodarstvu pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola živali na kmetijskem gospodarstvu z veterinarsko napotnico ali usmrtitve živali zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni ter 
- gojitve vodnih živali v ribogojnih objektih za primer pogina zaradi bolezni.


Do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje so upravičena kmetijska gospodarstva, ki se v Sloveniji ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov.


S spremembo uredbe se dviga višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov na 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.


Prav tako se s spremembo uredbe dviga višina sofinanciranja zavarovalnih premij za bolezni živali na 30 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.

 

*   *   *

Spremembe in dopolnitve Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz PRP RS 2014–2020 
 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.


Uredba se spreminja in dopolnjuje predvsem zaradi spremembe gradbene zakonodaje, ki se je začela uporabljati 1. 6. 2018, ter zaradi ugotovitev revizije Evropske Komisije Umbrella 2018, v kateri so bila dana priporočila za podrobnejše določbe glede zaključka naložbe ter dokazil ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev.


Poenostavljena je opredelitev ureditve enostavnih ali nezahtevnih objektov z večjo uporabo lesa. Pri naložbah v pred-industrijsko predelavo lesa uredba na novo opredeljuje mali obseg predelave lesa.


Druge spremembe so predvsem tehnične, njihov cilj je povečati jasnost in skladnost besedila uredbe, popraviti sklice in izraze v uredbi oziroma odpraviti pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene pri administrativni obravnavi vlog, ki so prispele na že objavljene javne razpise.    

 

 

*   *   *

 

Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2025 
 

Vlada RS je sprejela Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2025.


Strateški načrt promocije se sprejme za obdobje šestih let. Trenutno se izvaja triletni program promocije na podlagi Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2013–2018, ki se zaključi 30. junija 2019.  


Strateški načrt promocije določa dolgoročne usmeritve za načrtovanje in izvajanje promocije.  Vsebuje zlasti analizo stanja na trgih kmetijskih in živilskih proizvodov Slovenije, opredelitev srednjeročnih razvojnih priložnosti ter vsebinska in okvirna finančna izhodišča, vključno s predvidenimi proračunskimi sredstvi za promocijo za šestletno programsko obdobje. Izdelan je bil na podlagi raziskav trga, ocene razvojnega potenciala določenega sektorja ter na podlagi usklajenega predloga usmeritev. Strateški načrt predstavlja temeljni dokument, ki definira okvire komuniciranja s ciljnimi javnostmi po Zakonu o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov (ZPKŽP), izdelan je kot nadgradnja ter nadaljevanje prvega Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2013–2018. 


V času prvega 6-letnega strateškega obdobja je bila vzpostavljena shema kakovosti izbrana kakovost. Sektorja mleka in govejega ter perutninskega mesa sta uspela leta 2016 in 2017 svoje proizvode certificirati in jih označiti z znakom »izbrana kakovost Slovenija«. Sektorja mleka in govejega ter perutninskega mesa sta leta 2016 vstopila v promocijo, deležniki v sektorjih so začeli z zbiranjem prispevka za promocijo po ZPKŽP. Decembra 2016 se je začel izvajati prvi 3-letni program promocije, sofinanciran delno z zbranimi prispevki sektorjev, delno pa iz proračuna RS. Promocija je zajemala splošno promocijo sektorja mleko in meso, splošno promocijo sheme izbrana kakovost in promocijo označenih proizvodov v shemi izbrana kakovost. Danes potrošniki tako v večji meri prepoznajo slovenske proizvode, jim zaupajo, poznajo shemo izbrana kakovost, so za slovenske proizvode pripravljeni plačati več. Po prvem 3-letnem obdobju sta se sektor mleka in mesa odločila, da s promocijo nadaljujeta tudi v naslednjem 3-letnem obdobju. Spomladi 2018 je v shemo kakovosti izbrana kakovost vstopil tudi sektor sadje, ki bo z letom 2019 začel zbirati obvezni prispevek za promocijo in vstopil v 3-letni program promocije.


Namen Strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2025 je med drugim opredeliti načine za izboljšanje pozitivnega odnosa potrošnikov do slovenske kakovostne hrane, pridelane in predelane v Sloveniji, povečati prepoznavnost in zaupanje v novo shemo kakovosti – izbrana kakovost, opredeliti morebitne komunikacijske aktivnosti drugih shem kakovosti in označb ter dvigniti prepoznavnost slovenskih prehrambnih proizvodov, njihovih značilnosti in prednosti, zaradi katerih se bodo v končni fazi potrošniki tudi pogosteje odločali za njihov nakup.


Za uspeh strateškega načrta promocije kmetijskih in živilskih proizvodov so pomembni vsi deležniki in ciljne skupine promocije: končni porabniki, akterji v verigi (kmetovalci, zadruge, trgovce in živilska podjetja), MKGP kot izvajalec, svet za promocijo in sektorski odbori, pa tudi drugi vpleteni resorji in nevladne organizacije. Predvidene aktivnosti promocije so v največji meri usmerjeni v končnega potrošnika.


Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019–2025 predvideva okvirna vsebinska in finančna izhodišča v ocenjenem znesku 9,8 MIO € za 6-letno izvajanje promocije. To zajema tako del, ki izhaja iz prispevkov sektorjev mleka, mesa in sadja, kot tudi prispevka države. Ta sredstva so namenjena prvenstveno za oglaševanje (okvirno 40 %), preostali del pa se predvideva za aktivnosti pospeševanja prodaje, produkcijo lastnih vsebin, investicije skozi podpornike in ambasadorje, podporne tiskovine, odnose z javnostmi, direktni marketing, dogodke, sejme ter tržne raziskave.

 

*   *   *

 

Soglasje Vlade RS k Sklepu o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka KGZS za leto 2018 
 

Vlada RS je dala soglasje k tretjemu odstavku 3. člena Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2018, št. 426-1/2015-18, ki ga je svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sprejel dne 22. 12. 2017.


Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je bila ustanovljena kot oseba javnega prava v letu 2000 zaradi predstavljanja in zastopanja interesov svojih članov v kmetijstvu, ribištvu in gozdarstvu. Zbornico predstavljajo njeni voljeni organi, področni odbori in strokovne službe. Strokovne službe so organizirane na sami zbornici in tudi v osmih območnih kmetijsko-gozdarskih javnih zavodih. 


Svet KGZS vsako leto najpozneje do konca leta sprejme sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka KGZS za prihodnje leto. Svet KGZS v soglasju z Vlado RS odloča o povišanju ali znižanju zborničnega prispevka. Stopnja prispevka A po sklepu sveta KGZS glede na letni obseg nalog iz letnega programa dela, ki se financirajo iz zborničnega prispevka, poviša ali zniža za največ 20 %.


Svet zbornice je določeno stopnjo za odmero zborničnega prispevka A 4 % zvišal na 4,8 %.

 
Dvig stopnje za odmero zborničnega prispevka A za leto 2018 je potreben zaradi uveljavitve Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, na podlagi katerega je višina prispevka KGZS nižja kot v preteklih letih. V letu 2018 se katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pripišeta v vrednosti v vrednosti 55 % katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj, ugotovljenega na podlagi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka.


Znižanje katastrskega dohodka za vsa kmetijska in gozdna zemljišča v Sloveniji posledično pomeni tudi zmanjšanje prihodkov iz naslova zborničnega prispevka A. Ker je osnova za izračun zborničnega prispevka A v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZKGZ katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto, zbornični prispevek A pa predstavlja pretežni del vseh odmerjenih zborničnih prispevkov, iz katerih zbornica financira opravljanje svojih nalog, je bilo treba zvišati stopnjo za odmero zborničnega prispevka A. Pavšalni znesek ostaja nespremenjen v višini 8,35 EUR. 

 

*   *   *

Poročilo o delu in zaključni račun SKZGRS za leto 2017 
 

Vlada RS je dala soglasje k Poročilu o delu in zaključnemu računu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2017.

 
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije  (SKZG) je poslovno leto 2017 zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki v višini  1.485.659,00 evrov. Presežek odhodkov nad prihodki se pokrije iz sredstev presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let v skladu s sklepom Vlade RS, v zneskih iz sklepa Sveta SKZGRS z dne 25. 4. 2018.


SKZG je poslovanje v letu 2017 zaključil s presežkom odhodkov nad prihodki, kar je posledica izplačila visokih odškodninskih zahtevkov v denacionalizacijskih postopkih za nemožnost uporabe nepremičnin, predvsem gozdov vrnjenih v naravi. Izplačane odškodnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški v poročevalnem obdobju predstavljajo najvišje izplačilo odškodnin glede na vsa pretekla leta. Po dejanski rabi SKZG upravlja z 59.386 ha kmetijskih zemljišč, ki so primerna za kmetijsko obdelavo, kar pomeni 8,8 % vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. SKZG ima sklenjenih 16.636 zakupnih, najemnih in brezplačnih pogodb (16.677 v letu 2016) s katerimi oddaja 53.317 ha kmetijskih zemljišč (54.119 ha v letu 2016). Povprečna letna zakupnina je v letu 2017 znašala 136 evrov/ha (146 evrov/ha v letu 2016). 


Po dejanski rabi je SKZG prodal: 44,39 ha kmetijskih zemljišč po povprečni ceni 4,42 evra/m2 , 0,2515 ha gozdnih zemljišč po povprečni ceni 10 evrov/m2 in 0,6185 ha stavbnih zemljišč za po povprečni ceni 26,72 evra/m2. SKZG je odkupil 654,37 ha zemljišč po povprečni ceni 1,20 evra/m2. V postopkih menjave je SKZG odtujil 17,4 ha zemljišč, hkrati pa pridobil 17,2 ha zemljišč.  


*   *   *

Sprememba določitve referenčnih statističnih podatkov
 

Vlada RS je v sklepu številka 00715-31/2017/6, z dne 26. 10. 2017, za 1. točko dodal novo 1.a točko, ki se glasi: » 1.a Od 1. januarja 2019, razen za poračun za leto 2018, se uporabljajo prilagoditve, ki upoštevajo višino povprečnega stroška prevoza gozdno lesnih sortimentov od gozdne ceste do meje z Republiko Avstrijo, gibanja cenovnih razmerji v letu 2017 in 2018 ter drugačne metode merjenja gozdno lesnih sortimentov, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji, pri čemer prilagoditev ne sme presegati 10 % enotne cene.«

 

Predlagana sprememba in dopolnitev sklepa Vlade RS se nanaša na določitev enotnih cen gozdno lesnih sortimentov (GLS) v okviru sklepanja dolgoročnih prodajnih pogodb. 

 

Sprememba sklepa predvideva, da se pri določanju enotnih cen GLS dodatno upošteva vpliv gibanja cenovnih razmerij v letu 2017 in 2018, in da se razpon za prilagajanje enotnih cen GLS, cenam referenčnih sortimentov Statističnega urada Republike Avstrije, zmanjša z 20 % na 10 %. Predlagane spremembe so odraz doslej pridobljenih izkušenj in razpoložljivih podatkov ter opravljenih analiz lokacij večjih avstrijskih žag in lastnih izračunov stroškov prevoza GLS. 


*   *   *

Imenovanje varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano
 

Vlada RS je z dnem 21. 12. 2018 imenovala Igorja Hrovatiča za varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za obdobje petih let. 


Za varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano se imenuje osebo, ki uživa strokovni in moralni ugled ter podporo deležnikov v verigi preskrbe s hrano. Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ne sme biti član organa upravljanja ali nadzora gospodarske družbe, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane ter ne sme imeti funkcije v državnem organu, organu politične stranke ali organu sindikata.


Na podlagi pregleda vlog in opravljenih razgovorov s kandidati ter predhodnega posvetovanja z deležniki v verigi preskrbe s hrano je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, predlagala Vladi RS, da za varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano imenuje Igorja Hrovatiča. 

 

*   *   *