Skoči na vsebino

NOVICA

Novi premiki na področju odprave nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano

Ljubljana, 21. 12. 2018 – 19. decembra so Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija dosegli politični dogovor o evropski direktivi o odpravi  nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano, glavni  namen direktive je zaščita šibkejših deležnikov v verigi. Prihajajoča direktiva, ki predstavlja prvi zakonodajni akt na tem področju v EU, bo poskusila zagotoviti pravične odnose v verigi preskrbe s hrano. Slovenija je pri pripravi direktive aktivno sodelovala s svojimi izkušnjami. Poleg tega je Vlada RS včeraj imenovala Igorja Hrovatiča za novega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za obdobje naslednjih pet let. Danes pa je na ministrstvu potekal tudi sestanek državnega sekretarja dr. Jožeta Podgorška s predstavniki trgovskih podjetij in Trgovinske zbornice Slovenije v zvezi  z odpravljanjem nepoštenih praks v Sloveniji. Na njem so obravnavali še zadnja pojasnila glede novih določb Zakona o kmetijstvu v zvezi z nepoštenimi praksami, ki bodo vstopile v veljavo v začetku leta 2019.

Nova evropska direktiva bo veljala za promet s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, s katerimi se trguje v verigi preskrbe s hrano. Prvič bodo v direktivi navedene tudi prepovedane nepoštene trgovinske prakse, določene prakse pa bodo dovoljene le, če bodo predhodno dogovorjene med pogodbenimi strankami. Direktiva bo veljala za vse deležnike v verigi preskrbe s hrano.


V direktivi bodo določene prepovedane nepoštene trgovinske prakse kot na primer: zamude pri plačilih za pokvarljive živilske proizvode, odpovedi naročil v zadnjem trenutku, enostranske ali retroaktivne spremembe pogodb, plačila dobaviteljev za uničene proizvode, zavrnitev pisnih pogodb, vračilo neprodanih živil dobavitelju, plačila za ohranitve pogodb pri dobavi živilskih proizvodov s strani kupcev in plačila promocijskih, oglaševalskih ali marketinških akcijo s strani dobavitelja. 


Pomemben element direktive je tudi, da lahko države članice v svoji nacionalni zakonodaji uvedejo bolj stroge določbe, če je to potrebno. Za uveljavljanje novih pravil, vključno z možnostjo naložitve glob in začetka preiskav na podlagi pritožb, bodo države članice imenovale odgovorne organe, Evropska komisija pa bo vzpostavila koordinacijski mehanizem med izvršnimi organi, ki bo omogočal sodelovanje, poročanje in izmenjavo najboljših praks med državami. Države članice bodo dolžne prenesti direktivo v svojo nacionalno zakonodajo v roku dveh let po njenem sprejetju. Določbe direktive bodo morale države članice začeti izvajati v roku 30 mesecev od sprejetja.


Tudi v luči teh dogodkov je danes na ministrstvu potekal sestanek med državnim sekretarjem dr. Jožetom Podgorškom ter predstavniki trgovskih podjetij in Trgovinske zbornice Slovenije prav v zvezi z odpravo nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrano. Na sestanku je sodeloval tudi Igor Hrovatič, ki je bil včeraj imenovan za novega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano in bo funkcijo varuha opravljal naslednjih pet let.


Na sestanku so bili na začetku predstavljeni ključni členi Zakona o kmetijstvu, ki se bodo začeli uporabljati v začetku leta 2019. Predstavniki trgovskih podjetij so izpostavili spremembe, ki jih prinaša zadnja novela zakona o kmetijstvu pri njihovem poslovanju. Posebej so izpostavili določena nedovoljena ravnanja, ki bodo po 1. 1. 2019 prepovedana in naj bi zahtevala drugačen način poslovanja. Za nadzor nad izvajanjem Zakona o kmetijstvu je pristojna Agencija za varstvo konkurence. 
V letu 2018 so bile sprejete spremembe Zakona o kmetijstvu, ki bolj natančno opredeljujejo nedovoljena ravnanja. Ta so opredeljena kot splošna prepoved, ki pa je dopolnjena z navedbo 23. konkretnih nedovoljenih ravnanj. V zakonu je na novo definirana pravna domneva znatne tržne moči, ki izhaja iz velikosti podjetja na nabavni strani (25.000.000 mio evrov letnega prometa ustvarjenega v Republiki Sloveniji). Bistvena novost je tudi obveznost pisnih pogodb, ki morajo vsebovati: ceno, okvirno količino blaga, trajanje pogodbe, podrobnosti o plačilnih rokih, način dobave blaga ter pravila, ki se uporabljajo v primeru višje sile. Spremenila se je tudi višina glob za prekrške, ki je sedaj vezana na delež letnega prometa podjetja, ustvarjenega v Republiki Sloveniji ter višina globe za odgovorno osebo. Nadzor nad izvajanjem nedovoljenih ravnaj, zapisanih v zakonu, bo v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje omejevanja konkurence, opravljala Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence. Pri tem bo odločala kot prekrškovni organ.