Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Državna sekretarka Strniša posvetu o trajnostnihi zelenih površinah v mestih

Ljubljana, 18. 1. 2019 – Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Tanja Strniša se je na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani udeležila strokovnega posveta o trajnostnih zelenih površinah v mestih, ki ga je organiziralo Združenje pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije in zbrane nagovorila.

Pridelava okrasnih rastlin je v Sloveniji kljub svojemu majhnemu obsegu pomembna kmetijska panoga. Iz popisa tržnega vrtnarstva je razvidno, da je v Sloveniji leta 2016 okrasne rastline pridelovalo 279 KMG na vsega 164 ha površin. To je površina, ki je ne moremo izraziti niti v promilu kmetijskih zemljišč v uporabi, medtem ko kmetijska gospodarstva, ki so pridelovala okrasne rastline, predstavljajo samo 4 promile vseh KMG. In vendar je znašala vrednost pridelave okrasnih rastlin leta 2016 kar 38 mio EUR, kar v vrednosti rastlinske pridelave predstavlja skoraj 6 % in v vrednosti kmetijske proizvodnje dobre 3 %.


Da potencial pridelave okrasnih rastlin, ki je v Sloveniji tudi zaradi naravnih danosti zelo velik, ni izkoriščen niti za potrebe lokalnega trga, pričajo tudi podatki o zunanji trgovini. Slovenci z ljubeznijo urejamo svoje vrtove in se razveseljujemo s cvetjem, kar je razvidno tudi iz podrobnejših podatkov o zunanji trgovini. Na prostem rastočih rastlin (t.j. drevja in grmičevja, iglavcev in zimzelenih rastlin ter drugih na prostem rastočih rastlin) uvozimo za slabih 11 mio EUR, sobnih rastlin enako za 11 mio EUR ter svežega cvetja in cvetnih brstov za slabih 10 mio EUR.


Ne glede na spodbudne podatke o vrednosti pridelave okrasnih rastlin in priložnosti za pridelavo, pa sektor doživlja negativne strukturne spremembe. Izrazito se zmanjšujeta tako površina z okrasnimi rastlinami (v letu 2016 69 % površine iz leta 2013) kot površina z rezanim cvetjem (v letu 2016 72 % površine iz leta 2013), medtem ko število KMG ostaja enako. Pozitivne strukturne spremembe so v obdobju 2013 do 2016 prisotne le v pridelavi balkonskih rastlin in enoletnic. Povečala se je tako njihova pridelovalna površina, v manjšem obsegu pa tudi število KMG.


Da lahko tudi posamezni slovenski pridelovalci okrasnih rastlin postanejo pomemben visokotehnološki in cenovno konkurenčen akter ne samo na lokalnem trgu, ampak tudi regionalnem dokazuje, visokotehnološko podjetje, ki v Sloveniji prideluje tropsko cvetje. Sledilo je ljubezni do cvetlic ter viziji in znanju, ki ga je pridobilo v tujini. Znali so prepoznati konkurenčne prednosti Slovenije pri pridelavi okrasnih rastlin (predvsem geotermalna energija, strateška lega z dobrimi povezavami ter možnosti za nadaljnji razvoj tako pridelave kot logistike) ter potrebe lokalnega in tudi regionalnega trga po njihovem produktu. Svojo vizijo so realizirali z ukrepi, ki jih tudi pridelovalcem okrasnih rastlin, zlasti za podporo pri investicijah, nudi skupna kmetijska politika. Njihova gospodarska aktivnost je imela pozitiven vpliv tako na skupno vrednost pridelave okrasnih rastlin v Sloveniji kot na zunanjetrgovinsko bilanco, saj pomemben del svoje proizvodnje izvozijo. V lokalnem okolju so pomemben zaposlovalec, multiplikacijski učinki so prisotni tudi v ostalih povezanih dejavnostih.


Kaj pa manjši pridelovalci okrasnih rastlin? Tisti, ki na trgu ne nastopajo z ekonomijo obsega in zato tudi ne morejo konkurirati globalnim cenam, ki jih narekujejo veliki sistemi, tako pridelovalni kot trgovski in so zato najšibkejši člen v verigi oskrbe z okrasnimi rastlinami. Kako slovenskega potrošnika prepričati, da bo poiskal vaš produkt? Prav gotovo so ključni dejavniki kakovost in ozaveščenost potrošnika, cena ter prepoznavnost. Ali slovenski potrošnik zagotovo ve, da so vaše sadike tako enoletnic kot trajnic, vključno z drevjem in grmičevjem, dejansko prilagojene na slovenske klimatske pogoje in da nižja cena proizvoda iz tujine v končni fazi ne da željenega učinka ali pa se na koncu lahko izkaže kot dražja izbira. Ali ve, da s poseganjem po uvoženih okrasnih rastlinah povečuje možnost vnosa tujerodnih in škodljivih organizmov ter bolezni. Nenazadnje, ali okrasni vrtnarji poznate možnosti, ki jih za izboljšanje konkurenčnosti tudi vaši panogi nudijo ukrepi skupne kmetijske politike? S promocijo in dvigom prepoznavnosti pomena pridelave okrasnih rastlin bodo pridelovalci postali odpornejši na tveganja na trgu, ob tem pa izpostavimo še pomen pravočasnega tehnološkega prilagajanja na vse bolj pogoste nepredvidljive vremenske dogodke.


Majhnost, ob predpostavki združevanja za namene skupnega načrtovanja pridelave in trženja, načeloma ne bi smela biti ovira pri razvoju panoge. MKGP je ob pripravi pravilnika, ki ureja priznanje skupin za skupno trženje, okrasnim vrtnarjem posebej pozorno prisluhnilo, tako z možnostjo ustanovitve takšne skupine, kot tudi z relativno nizkimi vstopnimi pogoji za priznanje (najmanj 5 članov, ki pridelujejo okrasne rastline na najmanj 5 ha okrasnih rastlin, pri čemer se kot 1 ha PKP upošteva 0,1 ha rastlinjakov). Posebej vam je prisluhnilo tudi ob pripravi podukrepa, ki je namenjen financiranju ustanavljanja takšnih skupin proizvajalcev. Vsaj 5 članov, ki okrasne rastline prideluje na najmanj 10 ha primerljivih kmetijskih površin, lahko za pet let po priznanju kandidira na sredstva v višini 25.000 EUR letno, t.j. skupaj 125.000 EUR. Člani skupine morajo določen obseg pridelave tržiti skupaj. Prvi javni razpis za ukrep je bil zaprt 20. decembra 2018, naslednji pa bo objavljen v prvi polovici leta 2019.


Drugi takšen ukrep iz PRP 2014-2020 pa je ukrep sodelovanje, predvsem podukrep vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov. Namen ukrepa je izvedba projektov sodelovanja KMG in posrednikov s ciljem vzpostavitve lokalnega trga ter s tem povezanimi promocijskimi aktivnostmi. Pogodbeno partnerstvo predstavlja 10 KMG in posrednik, ki je lahko zadruga, druga pravna oseba ali samostojni podjetnik. Tudi skupina proizvajalcev. Drugi javni razpis za navedeni podukrep je odprt do 12. 4. 2019. Podpora znaša 100 % upravičenih stroškov in najmanj 45.000 EUR. Projektom, kjer skupna prodaja presega 100.000 EUR oziroma pri katerih ima partnerstvo več kot 10 članov, se višina podpore zviša po posebnem izračunu.


Je pa že sedaj potrebno gledati na prihodnost vrtnarstva v luči ciljev nove Skupne kmetijske politike po letu 2020. Evropska komisija je namreč 1. 6. 2018 uradno objavila nove zakonodajne predloge Skupne kmetijske politike po letu 2020. Trenutno so predlogi še v fazi usklajevanja, jasno pa je, da bo bodoča kmetijska politika temeljila na strateških načrtih, ki jih bomo pripravile države članice do začetka naslednjega leta.


Na ministrstvu v okviru ožjih in širših delovnih skupin že potekajo priprave strateškega načrta bodoče SKP za naslednje 7-letno obdobje, v katerih sodelujejo tudi predstavniki nevladnih organizacij. Strateški načrt bodoče kmetijske politike v Slovenijo bo tako pripravljen v tesnem partnerskem sodelovanju s strokovnjaki, socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami na odprt in transparenten način. Vzporedno se na ministrstvu pripravlja tudi nova resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, za prihajajoče programsko obdobje.


Okrasno in krajinsko vrtnarstvo sta panogi, ki sta izjemnega pomena za kvaliteto bivanja v okolju, v katerem delamo in živimo. Pri urbanističnem načrtovanju in tudi urejanju podeželskega prostora bi načrtovalci morali v večji meri vključiti omenjeno stroko in vidik biotske pestrosti. Takšna načrtovanja bi morala kar največkrat, ko to estetika omogoča, zajeti širok spekter medovitih rastlin, da pokažemo simbiozo med čebelami in drugimi opraševalci ter rastlinami in še bolj poudarimo zavezanost Slovenije k zaščiti in ohranjanju opraševalcev, ki v svetovnem merilu omogočijo kar tretjino proizvodnje hrane. Prav tako ne gre pozabiti na tradicionalne in avtohtone slovenske kulturne rastline, ki poleg vizualne lepote lahko prispevajo tudi del narodne identitete, kar na svojevrsten način polepša prostor.