Skoči na vsebino

NOVICA

Rebalans proračuna - MKGP 8 % več glede na sprejeti proračun 2019

Ljubljana, 24. 1. 2019 – Vlada je danes sprejela rebalans državnega proračuna za letošnje leto. Za izvajanje politike MKGP je z rebalansom namenjenih 467,9 milijonov evrov, kar je 35,2 milijonov evrov več kot je bil sprejeti proračun za leto 2019 (8-odstotno povečanje).

S sprejetim rebalansom proračuna za 2019 v skupni višini skoraj 468 milijonov evrov bomo na MKGP lahko uresničili zastavljene cilje in ukrepe na področju kmetijstva, razvoja podeželja, gozdarstva, ribištva in varne hrane. Za izvajanje politik MKGP bo namenjenih dodatnih dobrih 35 milijonov evrov, namenjenih predvsem povečanemu obsegu izplačil Programa razvoja podeželja ter zagotavljanju sredstev za plačilo zakonskih obveznosti. MKGP je zadovoljno s sprejetim rebalansom proračuna.

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z organi v sestavi sicer izvaja projekte in ukrepe v okviru programov:

 

 

Projekt/ Ukrep/ Program

Znesek

(mio EUR)


Opis razvojnega prispevka

1

Kmetijstvo-ukrepi za stabilizacijo trga

172,3

Izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike, ki so usmerjeni v trajnostni razvoj kmetijstva z namenom zagotavljanja kakovostne in varne hrane ob hkratnem ohranjanju proizvodnih potencialov, varovanjem kmetijskih zemljišč in voda, ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti.

2

Kmetijstvo-ukrepi razvoja podeželja

181,8

Trajnostni koncept razvoja kmetijstva z opredeljenimi strateškimi cilji bo izveden v okviru ukrepov PRP 2014–2020 z uresničevanjem naslednjih šestih prednostnih nalog EU, opredeljenih v Uredbi za razvoj podeželja: – spodbujanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in podeželskih območjih - krepitev konkurenčnosti vseh tipov kmetijstva ter vitalnost kmetij - spodbujanje organiziranosti živilske verige in upravljanje s tveganjem v kmetijstvu - obnavljanje, ohranjanje in krepitev ekosistemov odvisnih od kmetijstva in gozdarstva - spodbujanje učinkovitosti virov ter podpora premiku k nizko ogljičnemu in klimatsko prožnemu gospodarjenju v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju - spodbujanje socialne vključenosti, zmanjšanje revščine in ekonomski razvoj podeželskih območij.

3

Gozdarstvo

36,9

V okviru programa se zagotavljajo pogoji za sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi, upoštevajoč tako proizvodne kot ekološke in socialne vloge gozdov. Javne gozdarska služba v zasebnih, državnih in občinskih gozdovih, ki v trajnostnem in sonaravnem gospodarjenju z gozdovi usmerja gospodarjenje tako, da gozdovi ohranjajo in obnavljajo sonaravno zgradbo in povečujejo lesno zalogo, do ciljne, ter njeno vrednost.

4

Ribištvo

7,5

V okviru programa se bodo financirale dejavnosti s področja morskega in sladkovodnega ribištva, ki bodo prispevale k izboljšanju znanja o stanju morskega okolja, varovanju morskega okolja, trajnostnemu in konkurenčnejšemu ribištvu, ki bo v ravnotežju z razpoložljivimi ribolovnimi viri, zagotavljanju boljših delovnih pogojev za delo v ribiških pristaniščih in mestih iztovora, izboljšanju ekonomskega položaja oziroma trajnostnemu razvoju ribiških območij, razvoju akvakulture in predelovalne industrije in optimalni izrabi ribolovnih virov na celinskih vodah ob hkratnem upoštevanju trajnosti.

5

Varna hrana in veterinarstvo

42,2

Naloge v okviru programa so predvsem: priprava predpisov s področja varne hrane; upravljanje s tveganji za zdravje ljudi, živali in rastlin; izvedba enotnega uradnega nadzora v verigi varne hrane vključno s spremljanjem pojavov tveganj. Program pokriva zdravje rastlin, fitofarmacevtska sredstva, semenarstvo, krmo, zdravje živali, zaščito živali, varnost in kakovost živil živalskega in rastlinskega izvora tako v upravnem kot v nadzornem delu razen upravnih nalog na področju zaščite kmetijskih pridelkov in živil (sheme kakovosti).

 

Od drugih prednostnih nalog bo v ospredju priprava resolucije o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in živilstva po letu 2021, ki po predložena v sprejem na vladi in v DZ. Ta bo odgovor na spremenjena pričakovanja potrošnikov glede hrane in zahteve, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, nujnosti varovanja narave in okolja ter priložnosti, ki jih ponuja razvoj digitalizacije.

 

Opredelila bo nov koncept razvoja kmetijstva in živilstva, katerega cilj bo, ob spodbujanju raziskav in razvoja na tem področju, pridelava hrane visoke dodane vrednosti in prednostno spodbujanje prilagoditve kmetijstva na podnebne spremembe in na njihovo blaženje, ohranjanje biotske raznovrstnosti in kakovosti pitne vode ter ohranjanje kmetovanja na območjih s težjimi pogoji za kmetijsko pridelavo. Še naprej se bo krepil model družinskega kmetijstva in generacijska prenova kmetij. Opravljena bo tudi revizija resolucije o nacionalnem gozdnem programu. Oba dokumenta bosta podlaga za pripravo strateškega načrta za ukrepe skupne kmetijske politike za obdobje 2021 do 2027. Oblikovanje in spremljanje izvajanja in učinkov ukrepov bo podprto z novoustanovljeno službo za analize in razvoj.


S ciljem krepitve vertikalne povezanosti agroživilske verige, okrepljene promocije slovenske hrane in krepitve prisotnosti na tujih trgih bo ustanovljen direktorat za prehrano. Ministrstvo bo v letu 2019 pripravilo tudi izhodišča za spremembe sistemskih zakonov, ki urejajo področje divjadi in lovstva, kmetijskih zemljišč in gozdove s ciljem trajnostnega in bolj učinkovitega upravljanja z naravnimi viri. Za zagotavljanja informacij za potrošnika o varnosti in kakovosti živil bo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin urejen spletni portal za potrošnike. Med prioritetne naloge sodi tudi nadgradnja informatizacije in poenostavitev postopkov vlaganja in obdelave vlog in zahtevkov na Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja s ciljem poenostavitve postopkov, bolj učinkovitega črpanja EU sredstev in hitrejše obdelave vlog.

 

 

*    *    *