Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

16. seja Vlade RS

Vlada RS sprejela Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2019 

Vlada RS je sprejela Program porabe sredstev proračunskega sklada za gozdove za leto 2019. V skladu z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije s sredstvi proračunskega sklada za gozdove (gozdni sklad) upravlja in z njimi razpolaga ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, na podlagi letnega programa porabe sredstev, ki ga na predlog ministrstva, pristojnega za gozdarstvo, sprejme Vlada RS. Letni program porabe sredstev gozdnega sklada določa razdelitev sredstev po določenih namenih v posameznem letu.

 

V letu 2019 je načrtovan skupen obseg prejemkov gozdnega sklada v višini 16.724.660,00 EUR ter skupna razpoložljiva sredstva v znesku 38.291.007,64 EUR. Načrtovan skupen obseg porabe za to leto znaša 15.681.050,00 EUR. Razlika med skupaj razpoložljivimi sredstvi v letu 2019 in predvideno porabo, ki znaša 22.609.957,64 EUR, ostaja nerazporejena, in bo namenjena financiranju nepredvidenih obveznosti, ki izvirajo iz lastninske pravice Republike Slovenije na gozdovih ter za financiranje nalog Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS po ZGGLRS, in to šele po porabi sredstev, ki so za te namene zagotovljena na Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

 

Vlada RS potrdila Načrt izvajanja finančnih instrumentov za obdobje 2019–2023

Vlada RS je potrdila Načrt izvajanja finančnih instrumentov za obdobje 2019–2023, ki ga je MKGP prvič pripravil na podlagi 13. člena Zakona o javnih financah ter sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 20. 12. 2018. 

 

Finančni instrumenti (FI) so oblika podpore, ki se v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 uvajajo prvič, pomenijo pa pomembno novost za kmetijski, živilsko-predelovalni sektor ter za širše podeželje. Finančni instrumenti pomenijo priložnost za kmetijska gospodarstva, posameznike in podjetja na podeželju, saj bodo preko ugodnih posojil, zavarovanih z garancijo, omogočena investicijska vlaganja na področju predelave in trženja kmetijskih izdelkov ter diverzifikacije v nekmetijske dejavnosti na podeželju. 

 

Predvidena oblika finančnega instrumenta je garancija za bančne kredite, saj je Predhodna ocena pokazala, da se subjekti, dejavni v kmetijstvu in na podeželju, soočajo z visokimi stroški financiranja ter zahtevami glede ravni zavarovanja s premoženjem za pridobitev posojil pri bankah, kar omejuje njihovo sposobnost nadaljnjega investiranja v razvoj in širitev dejavnosti. 

 

Prednosti kreditov, zavarovanih z garancijo, se odražajo v: 
-     znižanju najvišje ravni zavarovanja, ki jo od končnega prejemnika običajno zahteva finančna institucija;
-     znižanju obrestne mere, ki je običajno zahtevana pri kreditu;
-     stroških garancije, ki so nižji od tržnih pogojev oziroma
-     možnosti odloga odplačevanja kredita, ki je daljše od tistega, ki ga običajno določi trg.

 

Finančni instrumenti se bodo izvajali pri dveh podukrepih:
-    podukrepu M4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, kjer je podpora namenjena za naložbe v dejavnosti predelave kmetijskih proizvodov v kmetijske proizvode, predelave kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode, predelave nekmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvode ter trženja kmetijskih proizvodov ter 
-    podukrepu M6.4 Podpora za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti, kjer je podpora namenjena za naložbe v dejavnosti, ki so povezane z dodajanjem vrednosti lesu, z lokalno samooskrbo, ki je trženje nekmetijskih proizvodov ali trženje kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, s turizmom, naravno in kulturno dediščino, socialnim varstvom, ravnanjem z organskimi odpadki ter pridobivanjem električne in toplotne energije iz obnovljivih virov. 

 

Namen uvedbe FI je, da se končnim prejemnikom izboljša dostop do finančnih virov s ciljem spodbujanja njihove rasti, razvoja, investicijskih vlaganj in izboljšanja tekočega poslovanja. Skupno bo za FI namenjenih 30 milijonov evrov sredstev iz PRP 2014–2020, od tega 22.500.000,00 EUR sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in 7.500.000,00 EUR sredstev nacionalnega prispevka. 

 

Pričakujemo tudi, da bo uvedba finančnih instrumentov prispevala k večji ekonomski učinkovitosti in večji kakovosti podprtih projektov ter boljšemu izkoristku razpoložljivih sredstev PRP 2014–2020, in sicer predvsem zaradi multiplikativnega učinka ter možnosti ponovne uporabe sredstev (»revolving« učinka) za nadaljnje investicije v skladu s cilji Programa razvoja podeželja.

 

Odgovor Vlade RS na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s trajnostno usmerjeno sodobno tehnologijo kmetovanj

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s trajnostno usmerjeno sodobno tehnologijo kmetovanj, ki ga bo poslala Državnemu zboru RS.

 

Poslanec dr. Franc Trček v svojem pisnem poslanskem vprašanju poudarja, da nova skupna kmetijska politika EU (SKP) predvideva 30 % sredstev, namenjenih razvoju podeželja za kmetijsko-okoljske ukrepe. Ob t.i. površinskih ukrepih naj bi bila ta sredstva namenjena predvsem razvoju trajnostno usmerjenega kmetovanja. Poslanca zanima, katere trajnostno usmerjene sodobne tehnologije kmetovanj bo MKGP spodbujal iz tega dela ovojnice za razvoj podeželja, kako bo to spodbujanje vključeno v evalvacijo in revizijo Strategije pametne specializacije Slovenije, kakšno bo ob tem medsektorsko sodelovanje, ter iz katerih trajnostno usmerjenih tradicij kmetovanja, sadjarstva, vinogradništva, živinoreje bomo pri tem izhajali.

 

Vlada v odgovoru poudarja, da podpira predvidene aktivnosti SKP po letu 2020 za blažitev in prilagajanje na podnebne spremembe, spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov ter varstvo biotske raznovrstnosti. Vendar ni naklonjena določanju odstotka sredstev, ki ga morajo države članice nameniti omenjenim prioritetam že v samih zakonodajnih predlogih. S tem se namreč omejuje države članice pri prosti izbiri tistih intervencij oz. ukrepov, ki jih država članica na osnovi analize stanja, SWOT analize in prepoznanih potreb v posameznih sektorjih prepozna kot najbolj potrebne. Na podlagi vseh analiz bo pripravljen predlog za spodbujanje sodobnih tehnologij, ki so strateškega pomena in so v sinergiji z naravnimi danostmi Republike Slovenije.

 

Ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila že v obstoječem programskem obdobju (2014–2020) z 19 operacijami podpira izvajanje nadstandardnih sonaravnih kmetijskih praks v poljedelstvu in zelenjadarstvu, hmeljarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in trajnem travinju. Nova SKP po 2020 predvideva preprostejša pravila in prožnejši pristop, s čimer bo lahko dosegla resnične rezultate pri podpori kmetom in prevzela vodilno vlogo pri trajnostnem razvoju kmetijstva EU. Tem usmeritvam bo sledila tudi slovenska kmetijska politika, ki bo z ukrepi razvoja podeželja tudi v novem programskem obdobju kmetijska gospodarstva s podporami za nadstandardne sonaravne kmetijske prakse spodbujala k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, ustreznemu gospodarjenju z vodami in upravljanju s tlemi, ukrepi pa bodo usmerjeni tudi v blaženje in prilagajanje kmetovanja na podnebne spremembe. Sodobne tehnologije pridelave pa se bo spodbujalo tudi preko podpor za naložbe na kmetijskih gospodarstvih.

 

Med sodobne tehnologije spada tudi pametno kmetijstvo, ki bo doprineslo velike koristi v zvezi z okoljskimi vprašanji, kot so učinkovitejša uporaba vode, manj fitofarmacevtskih sredstev, manjša poraba goriva ter optimizacija obdelav ipd. Vlada se zaveda in spodbuja medsektorsko sodelovanje na vseh področjih politik, vključno na področju trajnostne pridelave varne in kakovostne hrane. V ta okviru sodi vključenost v izvajanje, evalvacijo in revizijo Slovenske Strategije pametne specializacije (S4), kjer je Trajnostna pridelava hrane eno od devetih identificiranih slovenskih prednostnih področij. Na MKGP s strokovnjaki potekajo pogovori v tesnem partnerskem in medsektorskem sodelovanju ter z nevladnimi organizacijami o izhodiščih in ključnih vprašanjih, ki bodo podlaga za nov razvojni koncept kmetijstva ter izhajajo iz objektivno ugotovljenih potreb. Glavni cilj medsektorskega povezovanja je oblikovanje novih rešitev za pripravo strateškega načrta SKP.

MKGP vzporedno s strateškim načrtom pripravlja tudi novo Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva. Vsebinske usmeritve za pripravo nove resolucije izhajajo iz usmeritev politike EU in drugih regulatornih mehanizmov, ki so v povezavi s kmetijstvom, prehrano in podeželjem. Nova resolucija bo predložena Državnemu zboru RS v sprejem še letos, in sicer pred seznanitvijo Vlade RS s strateškim načrtom SKP.
 

Odgovor Vlade RS na poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s preprečevanjem degradacije - biotske in krajinske - slovenskih travnikov

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka, ki v svojem pisnem poslanskem vprašanju poudarja, da nas rezultati monitoringa metuljev in travniških rastlinskih vrst opozarjajo, da se s prekomernimi letnim številom košenj zmanjšuje biotska pestrost in izginja avtohtoni slovenski travnik, ki je večstoletna kulturna, krajinska dediščina. Poslanec sprašuje Vlado RS, s kakšnimi ukrepi bo preprečila nadaljnjo degradacijo, tako biotsko kot krajinsko, naših travnikov, kako bo pri tem zagotovljeno, da restrikcije ne bodo vplivale na preživetvene, finančne zmožnosti naših kmetovalcev, kakšno bo pri tem medresorsko sodelovanje ter kako se bo ta pomembna zakladnica naše kulturne in naravne dediščine vključevala v trajnostni razvoj slovenskega turizma.

Vlada RS v odgovoru uvodoma poudarja, da bo MKGP skozi različne ukrepe Skupne kmetijske politike še naprej skrbel za ohranjanje biotsko pestrih travnikov in krajinskih značilnosti ter ohranjal tradicionalno kmetijsko kulturno krajino. V okviru razvoja podeželja se z ukrepom »kmetijsko-okoljska podnebna plačila« na trajnem travinju spodbuja nadstandardne kmetijske prakse, ki so prilagojene ekološkim zahtevam travniških vrst in habitatnih tipov. V ta ukrep se kmetje vključijo prostovoljno in prejmejo dodatno plačilo, ki deloma ali v celoti krije dodatne stroške in izgubo prihodka zaradi teh nadstandardnih zahtev. K varovanju trajnih travnikov prispeva tudi obvezna zahteva »ohranjanje okoljsko občutljivega trajnega travinja« v okviru neposrednih plačil, in sicer za cca. 20.000 hektarjev v območju Natura 2000, kjer velja prepoved oranja in spremembe v druge kmetijske ali nekmetijske rabe.

 

V skladu z zakonodajnim predlogom Evropske komisije za uredbo o pravilih za strateške načrte se bodo tudi v prihodnje v RS izvajale za trajno travinje osnovne obvezne zahteve iz sistema »pogojenosti« in nadstandardne obveznosti iz ukrepov, ki bodo za kmete prostovoljni. Vprašanje preživetvene in finančne zmožnosti naših kmetovalcev se odraža v stališču RS do predloga Evropske komisije, da se v okvir »pogojenosti« doda obvezno prepoved spremembe ali oranja vsega trajnega travinja na območjih Natura 2000. RS se zaveda večjih pričakovanj glede prispevka kmetijstva k varovanju okolja in narave, vendar meni, da bi morale države same določiti, za katero trajno travinje v območju Natura 2000 naj velja prepoved spremembe ali oranja. Vlada pojasnjuje, da trenutno potekajo pogovori med MKGP, eksperti Ministrstva za okolje in prostor in nevladnimi organizacijami o izhodiščih in ključnih vprašanjih, ki bodo podlaga za nov razvojni koncept kmetijstva in izhajajo iz objektivno ugotovljenih potreb.

 

Vlada RS pojasnjuje, da so se na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo skupaj z vsemi ključnimi deležniki slovenskega turizma zavezali k razvoju trajnostnega turizma. Avtohtoni slovenski travniki in produkti, ki bi se lahko razvili v povezavi z njim, predstavljajo bistvo strategije turizma: zelena, aktivna, zdrava destinacija za 5-zvezdična doživetja.
 

Odgovor Vlade RS na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z bodočo strategijo razvoja skupne kmetijske politike

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z bodočo strategijo razvoja skupne kmetijske politike, ki ga bo poslala Državnemu zboru RS.


Poslanec dr. Franc Trček v svojem pisnem poslanskem vprašanju vladi poudarja, da je bil pri reformi skupne kmetijske politike (SKP) v razpravi tudi razmislek o deležu sredstev, ki naj bi ga organizacije proizvajalcev (OP) namenile raziskavam in razvoju trajnostnih tehnologij. V nadaljevanju navaja, da je Slovenija še brez nacionalne strategije glede tega področja, ki bi se lahko 50 % financiral iz I. stebra SKP. Poslanec sprašuje, kdaj lahko pričakujemo strategijo, iz katerih smernic bo strategija izhajala ter kako se bo načrtoval obseg in časovnica 50 % nacionalnega sofinanciranja ter za katera prioritetna območja.

 

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je v sedanjem programskem obdobju v okviru I. stebra SKP sofinanciranje izvajanje operativnih programov OP urejeno samo v sektorju sadja in zelenjave. Do finančne pomoči Unije je upravičena priznana OP na podlagi potrjenega 3 - 5 letnega operativnega programa, ki vzpostavi operativni sklad. Operativni program OP se dejansko že sedaj financira v deležu 50 % (z odstopanjem v posebnih primerih). OP si lahko kot specifični cilj za izvajanje izbere tudi raziskave in pobude v povezavi s trajnostnimi načini pridelave, inovativnimi praksami in konkurenčnostjo. Če si izbere ta cilj, lahko v okviru operativnega programa opredeli tudi ukrepe za dosego tega cilja.

 

Vlada ugotavlja, da je v obdobju 2014 - 2018 vlogo za priznanje OP v sektorju sadja in zelenjave na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložila le ena pravna oseba. Status OP ji je bil priznan decembra 2018. Poleg OP v sektorju sadja in zelenjave sta trenutno v RS priznani še dve OP v sektorju mleko in mlečni proizvodi. MKGP pripravlja predpis, ki bo urejal financiranje operativnega sklada za izvajanje operativnega programa in koriščenje finančne pomoči Unije iz I. stebra SKP v sedanjem programskem obdobju ter Nacionalno strategijo z Okoljskim okvirom. Okoljski okvir je EK potrdila avgusta 2018. Priznane OP v sektorju sadje in zelenjava bodo lahko uveljavljale finančno pomoč Unije od 1. 1. 2020 dalje.

 

Glede razpoložljivih sredstev, namenjenih OP v prihodnjem programskem obdobju 2021–2028 se bodo sektorske intervencije iz I. stebra SKP najverjetneje izvajale le prek OP (razen v vinskem sektorju in v čebelarstvu). Pri tem bo sistem podoben obstoječemu financiranju operativnih skladov OP. Vlada RS predvideva, da bo podobno, kot že sedaj v sektorju sadja in zelenjave, finančna pomoč Unije enaka znesku dejansko plačanih finančnih prispevkov članov OP in/ali same OP, pri čemer bo lahko znašala največ 50 % dejanskih odhodkov. Vlada še ne more podati podrobnejših informacij glede obsega sredstev za posamezna prioritetna območja in znotraj le-teh za posamezne intervencije. Trenutno namreč poteka obravnava zakonodajnih predlogov EU kot tudi priprava nove resolucije oz. memoranduma in strateškega načrta. Na področju OP je odločilen tudi odziv proizvajalcev v posameznem sektorju.
 

Odgovor Vlade RS na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s smernicami sklopa Hrana in naravni viri v program Obzorje Evrope 2021-2027

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s smernicami sklopa Hrana in naravni viri v programu Obzorje Evrope 2021-2027.

 

Poslanec Državnega zbora RS dr. Franc Trček v poslanskem vprašanju v zvezi s smernicami sklopa Hrana in naravni viri v programu Obzorje Evrope 2021-2027 sprašuje, ali so že pripravljene vsebinske smernice bodočega črpanja sredstev iz razvojne ovojnice Obzorje Evrope 2021-2027 za sklop Hrana in naravni viri in katere so te smernice.

 

Vlada RS v odgovoru uvodoma poudarja, da pri centralnih programih EU za raziskave in razvoj (kjer so najpomembnejši okvirni programi – trenutno poteka program Obzorje 2020) ne gre za črpanje sredstev, za katere bi morala država članica pripraviti program, temveč za pridobivanje projektov na osnovi znanstvene odličnosti, kjer slovenski raziskovalci oziroma konzorciji raziskovalcev večjega števila držav tekmujejo s celotno EU oz. pri nekaterih inštrumentih celo na globalni ravni (npr. ERC sheme). Nič drugače ne bo niti pri okvirnem programu, ki je trenutno v pripravi, torej pri zgoraj omenjenem programu Obzorje Evropa 2021-2027, ki pa je trenutno še v fazi oblikovanja oz. usklajevanja. Poudariti pa je treba, da je bila v dosedanjem procesu Slovenija ena od najbolj proaktivnih držav in je s svojimi argumenti uspela vnesti v program nekatere elemente, ki so za Slovenijo ključnega pomena (npr. ohranjanje Widening inštrumentov, ukrepi za vključevanje širšega nabora partnerjev…). Nadalje je potrebno izpostaviti, da so se slovenski raziskovalci že v preteklih programih zelo dobro izkazali in smo med uspešnejšimi državami po pridobljenih sredstvih. V pridobivanju projektov v okviru evropskih Okvirnih programov za raziskave in inovacije se uspešnost glede na prejšnji program povečuje, tako so slovenski raziskovalci v 8. okvirnem programu Obzorje 2020 v podpisanih pogodbah pridobili že 209,1 mio EUR s 797 projekti, od katerih je 112 takih, ki jih koordinira slovenski partner (podatki so iz konca leta 2018). Slovenija ima tudi uspešen sistem nacionalnih kontaktnih oseb (NKO), ki ga vodi in koordinira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in vzpostavljen dobro delujoč sistem članstev v programskih odborih. V aktivnosti so poleg MIZŠ vključeni tudi drugi resorji, tako da so informacije, ki jih dobijo slovenski raziskovalci, dobre, hkrati pa so tudi znotraj programskih odborov ustrezno zastopane tematike, ki so pomembne za slovenske raziskovalce in Slovenijo.

 

V okvirnem programu (OP) Obzorje Evropa se za izvajanje raziskav v sklopu »Hrana in naravni viri« načrtujejo sredstva v višini 10 mrd EUR, kar je 10 % vseh sredstev OP. Med področji ukrepanja so: (i) sistemi za opazovanje okolja, (ii) biotska raznovrstnost in naravni kapital, (iii) kmetijstvo, gozdarstvo in podeželska območja, (iv) morje in oceani, (v) prehranski sistemi, (vi) sistemi biotehnoloških inovacij, (vii) krožni sistemi. Navedene teme so tudi v osrednjem interesu razvoja slovenskega kmetijstva in povezanih dejavnosti. Izkazujejo družbene prioritete na področju in zahtevajo novo znanje in nove rešitve. Zato je sodelovanje v evropskih raziskovalnih programih, ki jasno definirajo družbene prioritete, izjemnega pomena.