Skoči na vsebino

NOVICA

Dr. Pivec: »Slovenija s podporo večine držav EU odločno za ohranitev sredstev PRP na sedanji ravni«

Bruselj, 28. 1. 2019 – Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so se danes sestali na prvem rednem zasedanju Sveta EU v letošnjem letu pod predsedovanjem Romunije. S strani Slovenije se je zasedanja udeležila ministrica dr. Aleksandra Pivec. V ospredju današnjega zasedanja je bila na pobudo Slovenije obravnava skupna izjava glede pomena in s tem povezano financiranja politike razvoja podeželja v prihodnjem finančnem obdobju. Z izjavo, pod katero se je podpisalo 17 držav EU, še pet držav pa je izrazilo ustno podporo, se države EU zavzemamo za ohranitev sredstev za PRP na ravni sedanjega večletnega finančnega okvirja EU. Ministri so se danes seznanili tudi s programom romunskega predsedovanja, poročilom Komisije o razvoju pridelave beljakovinskih rastlin, s stanjem dosjeja na področju dvojne kakovosti, nadaljevali pa so tudi razpravo o zakonodajnem paketu reforme SKP. Ministrica se je ob robu zasedanja udeležila tudi ministrskega srečanja, ki sta ga na temo upravljanja z velikimi zvermi organizirali Francija in Finska.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je udeležila prvega zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo pod predsedovanjem Romunije. Romunsko predsedstvo v svojem programu predsedovanja izpostavlja prioritetne naloge na področju kmetijstva, varne hrane, ribištva in gozdarstva. Na področju kmetijstva se bo predsedstvo osredotočilo na nadaljevanje obravnave predlogov reforme Skupne kmetijske politike (SKP). Poleg tega je v času njihovega predsedovanja predvideno nadaljevanje razprave na temo biogospodarstva ter razprava o spodbujanju proizvodnje beljakovinskih rastlin. Romunsko predsedstvo bo tudi dokončalo obravnavo predloga direktive o preprečevanju nepoštenih trgovinskih praks, na področju varstva rastlin pa si bo predsedstvo prizadevalo za večjo prepoznavnost in pomen tega področja v javnosti. V času romunskega predsedstva se bo nadaljevala obravnava predloga uredbe o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU. Na področju ribištva se bo nadaljevala obravnava treh za Slovenijo ključnih dosjejev, in sicer Evropski ribiški sklad, uredba glede nadzora ribištva in predlog uredbe o vzpostavitvi večletnega načrta za male pelagične staleže v Jadranskem morju. Na področju gozdarstva pa bo predsedstvo dejavno pri pripravi stališč EU in držav članic za zasedanje Foruma za gozdarstvo v okviru Združenih narodov ter pri pregledu napredka pri izvajanju EU strategije za gozdarstvo.

 

V ospredju današnje razprave Sveta EU pa je bila na pobudo Slovenije obravnava skupne izjave glede prihodnosti financiranja Programa razvoja podeželja, pod katero se je podpisalo 17 držav EU, še pet držav pa je izrazilo ustno podporo (Francija, Nemčija, Belgija, Španija in Avstrija). Z izjavo države zahtevajo, da se sredstva EU za razvoj podeželja ohranijo čim bližje ravni sedanjega programskega obdobja z namenom izpolnitve novih in zahtevnejših ciljev, predlaganih za novo Skupno kmetijsko politiko (SKP), ki je izjemnega pomena za nadaljnji razvoj podeželskih področij vseh držav članic. V izjavi so države izpostavile, da je izredno zaskrbljujoče in nedosledno, da bi se za obdobje 2021–2027 financiranje politike razvoja podeželja zelo zmanjšalo, saj ni trajnostno in bo ogrozilo številne dobro delujoče ukrepe za razvoj podeželja in pozitivne rezultate, dosežene z njimi v državah članicah. Močan II. steber SKP je po prepričanju držav podpisnic predpogoj za doseganje sedanjih ciljev, ki temeljijo na Pogodbi, in novih, ki jih je Evropska komisija predlagala za prihodnjo SKP. Politika razvoja podeželja se je v zadnjih desetletjih znatno razvila in postala samostojna politika na ravni Evropske unije. Drugi steber Skupne kmetijske politike (SKP) se je nenehno prilagajal novemu razvoju, pri čemer naslavlja tudi vprašanja izven kmetijstva, kot so socialno-ekonomske in demografske spremembe, in se odziva na nove izzive, kot so podnebne spremembe, varstvo okolja in biotska raznovrstnost ter druge družbene razmere, pričakovanja v zvezi s proizvodnjo varne in kakovostne hrane. Slednje se je odrazilo tudi v finančnem smislu, saj so se sredstva za sofinanciranje s strani Skupnosti in nacionalno sofinanciranje za razvoj podeželja od leta 2000 stalno povečevala. Politika razvoja podeželja skupaj s prvim stebrom SKP je dokazala svojo dodano vrednost za kmetijstvo in vsa podeželska območja Skupnosti. Države podpisnice izjave menijo, da je zagotavljanje pametnega in prožnega kmetijstva in podeželja v prihodnje močno odvisno od financiranja drugega stebra SKP. Sestavna dela splošne varnosti in stabilnosti EU sta zagotavljanje sposobnosti preživetja in raznolikosti na podeželju ter ohranjanje proizvodnje hrane v Evropski uniji in zanesljivosti oskrbe. Poleg tega je dodano vrednost SKP mogoče najti tudi v skupnih evropskih vprašanjih, kot so varstvo okolja, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, teritorialni razvoj, povečanje konkurenčnosti ter izboljšanje dobrega počutja živali in preventivnih ukrepov za bolezni živali ali odpornost na protimikrobna zdravila. Politika razvoja podeželja je zelo primerna za reševanje novih izzivov, ki izhajajo iz zavez EU v zvezi s pariškim podnebnim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja.

 

Na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo se je danes nadaljevala razprava o zakonodajnem paketu reforme Skupne kmetijske politike. Ministri so izmenjali mnenja glede predlaganega okvira za preverjanje smotrnosti, in sicer datum, do katerega morajo države članice posredovati letna poročila, stopnjo odmikov pri spremljanju doseganja mejnikov ter predlagan nabor kazalnikov. Drugo vprašanje se nanaša na oblikovanje krizne rezerve ter finančno disciplino, kjer se izpostavlja vprašane prenosa krizne rezerve iz leta 2020 v leto 2021 ter postavitev praga pri uporabi instrumenta finančne discipline. Predlog Komisije namreč za razliko od sedanje ureditve ne predvideva več praga, ki prejemajo manj kot 2000 EUR neposrednih plačil izvzeti iz morebitnega znižanja zaradi oblikovanja krizne rezerve. Pri obravnavi predloga ureditve o skupni ureditvi trgov pa se je razprava osredotočila na vprašanje uporabe drugih vrst vinske trte (Vitis Labrusca) ter njenih križancev, ki sedaj niso dovoljeni. Komisar Phil Hogan je na zasedanju predstavil primere ukrepov za doseganje ciljev na področju okolja in podnebnih sprememb.

 

Ministri EU so danes opravili tudi razpravo o razvoju pridelave beljakovinskih rastlin. Romunsko predsedstvo je tematiko ponovno uvrstilo na zasedanje Sveta s ciljem bolj poglobljene razprave. Osnova za razpravo je predstavljalo poročilo Komisije glede razvoja beljakovinskih rastlin, ki podaja stanje ponudbe in povpraševanja po rastlinskih beljakovinah (kot so ogrščica, sončnična semena ali leča) v EU ter proučuje načine za nadaljnji razvoj njihove proizvodnje na gospodaren in okolju prijazen način. Francija je s podporo nekaterih drugih DČ (tudi Slovenije) predstavila dokument o prihodnosti proizvodnje beljakovinskih rastlin v EU, na nacionalni in EU ravni. V Evropi je veliko povpraševanje po rastlinskih beljakovinah, v obdobju 2016/2017 je bilo proizvedenih približno 27 milijonov ton surovih beljakovin, stopnja samooskrbe v EU pa se močno razlikuje glede na vir (npr. 79 % za ogrščico, 5 % za sojo). Zaradi tega EU letno uvozi približno 17 milijonov ton surovih beljakovin, od tega 13 milijonov na osnovi soje. Kljub temu obstajajo pozitivni trendi: območje pridelave soje v EU se je od reforme SKP leta 2013 podvojilo in znaša skoraj milijon hektarov. Podobno se je v EU povečala pridelava stročnic (njivskega graha, krmnega boba, leče, čičerike), in sicer se je od leta 2013 skoraj potrojila. Čeprav največji, 93-odstotni tržni delež ohranja krma, se je trg rastlinskih beljakovin zelo diferenciral z naraščanjem povpraševanja v sektorjih visokokakovostne krme in živil. Živilski trg za rastlinske beljakovine dosega dvomestno rast, ki temelji na povpraševanju po nadomestkih za meso in mlečne izdelke.

 

Slovaška delegacija je na današnjem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo seznanila s stanjem dosjeja glede dvojne kakovost. Vprašanje dvojne kakovosti je tema, ki je bila uvrščena na najvišjo politično raven v zadnjem obdobju. Tema se obravnava na Forumu na visoki ravni glede delovanja prehranske verige kot tudi na najvišji politični ravni EU. Na podlagi ugotovljenih resnih pomanjkljivosti je Komisija to tudi naslovila v predlogu revizije direktive o nepoštenih trgovinskih praksah ter v pripravi skupne metodologije za ugotavljanje kršitev dvojne kakovosti. Obravnava predloga direktive sicer spada v pristojnost Sveta za konkurenčnost.


*    *    *