Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

21. seja Vlade RS

Dopolnitev Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva 
 

Vlada RS je izdala Uredbo o dopolnitvah Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva.


Dopolnitev Uredbe je potrebna zaradi vnosa določil, vezanih na objavo informacij o shemi pomoči in hrambi dokumentacije. Informacije o shemi pomoči in evidence z informacijami in dokazili o dodeljenih pomočeh se morajo hraniti deset let od dneva, ko je bila dodeljena zadnja posamična pomoč.


Kmetijstvo je zaradi neposredne odvisnosti od vremena in okoljskih razmer med najbolj občutljivimi sektorji. Zavarovanje kmetijske proizvodnje je pomemben način aktivnega obvladovanja tveganj pred izgubo prihodka zaradi škode, ki jo povzročijo neugodne vremenske razmere. S sofinanciranjem zavarovalne premije se kmetijska gospodarstva spodbujajo k proaktivnemu ravnanju in s tem vključevanju v zavarovanje kmetijske proizvodnje.


Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij določa namen, upravičence, pogoje in postopek za dodelitev pomoči za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje:
- primarne kmetijske proizvodnje, in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja;
- živali na kmetijskem gospodarstvu pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola živali na kmetijskem gospodarstvu z veterinarsko napotnico ali usmrtite živali zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni ter
- gojitve vodnih živali v ribogojnih objektih za primer pogina zardi bolezni.

 

*   *   *

 

Stališče do predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta glede dovoljenj za ribolov za ribiška plovila EU v vodah Združenega kraljestva in ribolovnih operacij ribiških plovil Združenega kraljestva v vodah EU 

 
 

Vlada RS je sprejela stališče k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/2403 glede dovoljenj za ribolov za ribiška plovila Unije v vodah Združenega kraljestva in ribolovnih operacij ribiških plovil Združenega kraljestva v vodah Unije. Vlada RS podpira predlog uredbe.


Za zagotovitev trajnosti ribištva in glede na pomen ribištva za gospodarsko preživetje številnih skupnosti je pomembno, da se za omejeno obdobje po datumu izstopa Združenega kraljestva iz EU ohrani možnost, da se za plovila Unije in Združenega kraljestva še naprej uporablja vzajemni ribolovni dostop do voda obeh pogodbenic. Namen tega predloga uredbe je oblikovati ustrezen pravni okvir za takšen vzajemni dostop.


Predlog uredbe ne zadeva neposredno slovenskega ribištva, saj slovenski ribiči izvajajo ribolov v severnem Jadranu.

 

*    *     *

 

Odgovor Vlade RS na poslansko vprašanje poslanca Jožefa Horvata glede nakupov slovenske kmetijske zemlje v Pomurju

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Jožefa Horvata v zvezi z nakupi slovenske kmetijske zemlje v Pomurju.

 

Poslanca Državnega zbora RS je zanimalo število nakupov kmetijske zemlje v Pomurju med letoma 2014 in 2019 ter koliko državljanov drugih držav ima status kmeta po slovenski zakonodaji. Spraševal je še, ali vlada načrtuje ukrepe, ki bi slovenskih kmetom omogočali prednost pri nakupu kmetijske zemlje ter ali so inšpekcijske službe na območju Pomurja zaznale uporabo škropiva in semena iz drugih držav, ki naj bi bila pri nas prepovedana.

 

Vlada RS v odgovoru na prvi dve vprašanji pojasnjuje, da upravne enote posebne evidence o odobrenih pravnih poslih in pridobljenih statusih kmeta ne vodijo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zaradi prenove kmetijske zemljiške politike v začetku leta 2016 zbralo le podatke o odobrenih posli s tujimi državljani v letih 2013, 2014 in 2015.

 

Kar zadeva prednost pri nakupu kmetijske zemlje je vlada že zaznala, da področje kmetijske zemljiške politike ni najprimerneje urejeno. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v ta namen že pristopilo k iskanju rešitev za izpostavljeno problematiko.

 

V zvezi s škropivi in semeni vlada pojasnjuje, da Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v dosedanjih vzorčenjih ni ugotovil prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v rastlinah. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na območju Pomurja leta 2018 opravila 178 nadzorov uporabe FFS za poklicno uporabo, pri katerih je bilo ugotovljenih 11 nepravilnosti. V istem letu so odvzeli tudi 10 vzorcev zelenih delov rastlin z namenom nadzora nad uporabo FFS ter tri vzorce dodelanega semena; nepravilnosti niso ugotovili.

 

V letih od 2016 do 2018 je bilo opravljenih 17 nadzorov uporabe FFS za poklicno uporabo na Apaškem polju, odvzeti so bili trije vzorci zelenih delov rastlin. V opravljenih nadzorih in vzorčenjih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. 

 

Na podlagi inšpekcijskih pregledov skladnosti uporabe FFS, izvidov vzorčenja zelenih delov rastlin in prejetih sporočil občanov na področju Pomurja tako ni bilo zaznati uporabe FFS, ki nimajo dovoljenja za uporabo v Republiki Sloveniji.

 

*    *     *
 

Odgovor na vprašanji državnega svetnika Tomažiča glede nepoštenih trgovinskih praks 
 

Vlada RS je sprejela odgovor na vprašanji državnega svetnika Branka Tomažiča glede nepoštenih trgovinskih praks.


Državni svetnik Branko Tomažič je na Vlado RS naslovil dve vprašanji glede nepoštenih trgovinskih praks. Prvo je povezano z odpravo nepoštenih trgovinskih praks, predvsem nizkih odkupnih cen v verigi preskrbe s hrano, drugo pa s stališčem RS glede političnega dogovora o sklopu pravil o nepoštenih trgovinskih praksah med Svetom EU, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom.


Vlada RS se zaveda vprašanja nepoštenih poslovnih praks, ki so največkrat posledica različne pogajalske moči deležnikov v verigi preskrbe s hrano. Problematika je bila zaznana že pred leti, zato je bila leta 2010 ustanovljena delovna skupina za ureditev razmer v verigi preskrbe s hrano, avgusta 2011 pa podpisan Kodeks dobrih poslovnih praks med deležniki v agroživilski verigi. Podpisniki kodeksa, ki je prostovoljne narave, so vzpostavili sistem pravil obnašanja znotraj verige in se med drugim uskladili glede opredelitve končne ali neto-neto cene ter se zavezali k spoštovanju zakonsko določenih plačilnih rokov. 


Zaradi svoje pravne narave kodeks določenih vprašanj ni mogel rešiti, zato so bile naslednji korak zakonske rešitve. Sprememba Zakona  o kmetijstvu leta 2014 je deloma prispevala k ureditvi razmer, med drugim z  novostmi na področju plačilnih rokov za hitro pokvarljiva živila, opredelitvijo nedovoljenih ravnanj, višjimi globami za prekrške in ustanovitvijo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, a pričakovanih rezultatov ni prinesla.


Zato je marca 2018 Vlada RS sprejela spremembo Zakona o kmetijstvu, ki je nadgradila novelo iz leta 2014. Z njo so je uvedla pisnost pogodb in določile obvezne sestavine pogodbe, še dodatno pa so se povišale globe za prekrške.


Dejstvo je, da ostajajo pridelovalci hrane še vedno preslabo povezani med seboj, kar jim onemogoča enotno skupno nastopanje na trgu in s tem večjo pogajalsko moč do trgovcev in živilskopredelovalne industrije. Promocijska kampanja »Izbrana kakovost Slovenija« je dvignila zavest potrošnikov o pomenu lokalno pridelane hrane ter tako na potrošniški strani povečala povpraševanje po lokalno pridelanih proizvodih. Cene, po katerih se prodajajo kmetijski proizvodi, so predmet ponudbe in povpraševanja. Država zato nima instrumenta, s katerim bi lahko neposredno določala te cene. 


Kar zadeva politični dogovor glede direktive o odpravi nepoštenih trgovskih praks, je Vlada RS v pogajanjih sicer zagovarjala strožji pristop, a je doseženi dogovor po njenem mnenju ustrezen in ga zato tudi podpira. Direktiva, ki bo predvidoma sprejeta še v tem mandatu Evropskega parlamenta, vzpostavlja minimalne standarde odprave nepoštenih praks na ravni EU in je primerljiva z določbami Zakona o kmetijstvu. Države članice bodo pri prenosu direktive lahko v svoji nacionalni zakonodaji določile strožje določbe od tistih iz direktive.


*   *   *

 

Odgovor Vlade RS na poslansko vprašanje poslanca Dušana Šiška v zvezi z ukrepanjem v primeru oporečnega govejega mesa

 

Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Dušana Šiška v zvezi z ukrepanjem v primeru oporečnega govejega mesa.

 

V zvezi z vprašanjem o zavajajočih izjavah javnih uslužbencev in morebitni zamenjavi vodstva Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) vlada odgovarja, da je delovanje UVHVVR predmet nadzorov in kontrol tako Evropske komisije kot Evropskega računskega sodišča in tretjih držav, s katerimi želijo trgovati. Od leta 2013 do danes je bilo izvedenih 16 nadzorov in kontrol delovanja UVHVVR, ki niso odkrili  nepravilnosti.

 

Kar zadeva sporno meso s Poljske, je UVHVVR obveščala javnost in potrošnike celovito in transparentno, takoj ko je bilo zaznano tveganje za slovenskega potrošnika. Iz vseh podatkov je razvidno, da Slovenija ni bila prejemnica mesa iz sporne poljske klavnice. Izjave zaposlenih 30. 1. 2019 o tem, da v Sloveniji ni mesa iz sporne poljske klavnice, so bile točne in so bile potrjene tudi z rezultati kasnejših preiskav, zato niso bile zavajajoče.

 

Vlada na vprašanje o njenih ukrepih za zaščito zdravja državljanov navaja, da je UVHVVR izvedla vse ukrepe, da se je zaznano tveganje glede poljskega mesa obvladalo oziroma uredilo na sprejemljiv nivo. Vlada preko Ministrstva za zdravje (MZ) s tesnim sodelovanjem z MKGP in UVHVVR spremlja dogodke v povezavi z govejim mesom iz Poljske. Tveganja glede ugotovljene prisotnosti bakterije salmonele in ostankov veterinarskih zdravil so bila obvladovana v skladu s standardnimi postopki, ki temeljijo na analizi tveganja. Zagotavljanje varne, zdrave, lokalno in trajnostno pridelane hrane je tudi eno od prednostnih področij Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti 2015–2025, ki ga koordinira MZ. MZ na več načinov, tudi v času krize s poljskim mesom, vse populacijske skupine ozavešča glede varnega in zdravega prehranjevanja ter pripravlja priporočila glede varnega ravnanja z živili. Iz navedenega je razvidno, da je bilo v okviru pristojnih državnih organov učinkovito poskrbljeno za zaščito zdravja potrošnikov.

 

Kar zadeva število inšpekcijskih nadzorov ponudnikov hrane kebab vlada odgovarja, da so v konkretnem primeru inšpektorji preverili vseh 41 prejemnikov kebaba glede izvedbe umika in odpoklica.

 

Na vprašanje, povezano s sofinanciranjem študentske prehrane, med katero je tudi kebab, vlada odgovarja, da je ne glede na vrsto hrane, ki jo gostinec ponuja, zanjo temeljni pogoj, da je varna. Za varnost hrane so odgovorni nosilci živilske dejavnosti. Nosilci dejavnosti na ravni gostinstva imajo na izbiro, ali vzpostavijo lastne kontrole varnosti hrane po principu HACCP, ali pa vzpostavijo notranje kontrole ob uporabi smernic dobre higienske prakse. Odločitvi gostinca, na kateri način bo obvladoval s hrano povezane procese, se mora prilagoditi tudi nadzor. Principi obvladovanja tveganj v procesih priprave hrane so identični, za vse vrste jedi, ki jo gostinec nudi, in se morajo zagotavljati v vsakem primeru, neodvisno od tega, ali gre za študentsko hrano ali drugo hrano.

 

Na vprašanje o tem ali Ministrstvo za kulturo (MK) pripravlja predloge za omejitev ponudnikov kebaba ponudnikov kebaba vlada pojasnjuje, da se MK vključuje v promocijo nacionalne prehrane, domačih proizvodov ter ohranjanja premišljenih navad prednikov predvsem na področju ohranjanja in promocije nesnovne dediščine. Prav tako podpira izdajo knjig in drugih gradiv, ki promovirajo prehranske navade različnih regij in krajev, tradicionalne slovenske jedi ter trajnostni razvoj.

 

Kar zadeva pogovor ministra za zunanje zadeve s pristojnim evropskim komisarjem,  bodo vlada in pristojna ministrstva v zvezi s problemom oporečnega mesa ukrepala tudi na ravni EU. Pri tem bo v stikih z evropskimi institucijami aktivno predvsem MKGP, ustrezno pozornost reševanju tega vprašanja pa bo namenilo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve v bilateralnih pogovorih s predstavniki držav članic EU.

 

*    *     *