Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Svet EU v Bruslju danes o novem izvedbenem modelu reforme SKP in ukrepih za blaženje posledic podnebnih sprememb

Bruselj, 14. 5. 2019 – Ministri EU, pristojni za kmetijstvo in ribištvo, so se danes sestali na rednem zasedanju Sveta EU. S strani Slovenije se je zasedanja udeležila ministrica dr. Aleksandra Pivec. V ospredju današnjega zasedanja je bila razprava o zakonodajnem paketu reforme SKP, in sicer o novem izvedbenem modelu. Ministri EU so danes obravnavali tudi skupno izjavo glede prihodnjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2021-2027. Na današnjem zasedanju je Komisija predstavila tudi osnutek Dolgoročne strategije EU za podnebne spremembe do leta 2050, ki jo je poimenovala »Čist planet za vse, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050«.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec se je udeležila zasedanja Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. V ospredju današnjega zasedanja je bila razprava o zakonodajnem paketu reforme SKP, in sicer o novem izvedbenem modelu. Nov izvedbeni model je bistvena sprememba reformnih predlogov za SKP po letu 2020. Gre za strateško načrtovanje držav članic, ki bodo morale za izvajanje SKP pripraviti strateški načrt, v katerem bodo zajeti ukrepi, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Ministrica je v razpravi dejala, da je nov izvedbeni model bistvena sprememba reformnih predlogov za SKP po letu 2020, zato je pomembno, da bo Komisija državam članicam nudila pomoč pri vzpostavitvi novih sistemov za izvajanje. »Slovenija izpostavlja, da so v strateških načrtih opredeljene tudi dodatne vsebine, ki jih trenutni programi razvoja podeželja ne obsegajo, zato v tem smislu novi model ne prinaša poenostavitev. Zakonodaja mora omogočati tudi dovolj prožnosti.« Nadalje je dr. Pivčeva izpostavila pomen načela subsidiarnosti. »Za Slovenijo je to izredno pomembno, saj so med posameznimi državami članicami velike razlike. Slovensko kmetijstvo je zaradi naravnih danosti še posebej specifično. Pozdravljamo več prožnosti pri oblikovanju ukrepov, opozarjamo pa na problem obveznih minimalnih deležev za posamezna vsebinska področja.« Ministrica je v razpravi še poudarila, da je spremljanje uspešnosti izvajanja ključni element reforme. »Pozdravljamo premik od skladnosti k smotrnosti. Zaradi zmanjšanja administrativnih zahtev in zaradi podvrženosti sektorja različnim zunanjim dejavnikom, ki lahko vodijo do odmika od rezultatov na določen časovni rok, predlagamo, da se mejniki postavijo enkrat v programskem obdobju (kot to velja v trenutnem programskem obdobju), da pa Komisija letno spremlja napredek pri doseganju mejnikov oziroma ciljnih vrednosti.«

 

Ministri EU so danes obravnavali skupno izjavo glede prihodnjega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2021-2027, ki so jo podali Francija, Italija in Španija. Prihodnji sklad po mnenju predlagateljic izjave predstavlja ključno podporo za doseganje ciljev trajnostnega ribištva, ohranjanja morskih virov, varnosti hrane v smislu ribiških proizvodov, akvakulture, razvoja organizacij proizvajalcev, malega priobalnega ribolova, kot tudi diverzifikacije lokalnega gospodarstva. Slovenija v okviru prihodnjega sklada podpira poenostavitev izvajanja, kar bi pospešilo črpanje sredstev, in v tem smislu tudi izogibanje nepotrebnim administrativnim bremenom v zvezi s pripravo in izvajanjem operativnih programov. Ministrica dr. Aleksandra Pivec je v razpravi poudarila, da izjava prepoznava ključni pomen predloga uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo 2021-2027 za prihodnji razvoj trajnostnega ribištva v EU vključno z vsemi njegovimi sektorji. »Pri tem je za Slovenijo posebnega pomena mali priobalni ribolov, saj plovila za mali priobalni ribolov predstavljajo več kot 90 % slovenske ribiške flote. Mali priobalni ribolov je poleg tega del tradicije, ki je neposredno prepletena z življenjem evropskih obalnih skupnosti in mnogih družin.« Po besedah ministrice je z vidika slovenskega ribiškega sektorja v okviru prihodnjega sklada bistveno, da se omogoči nakup ribiških plovil za mali priobalni ribolov za vse ribiče, ki imajo interes, kot tudi ustrezno stopnjo intenzivnosti pomoči v ta namen, ki ne sme biti nižja od 50 %.

 

Na današnjem zasedanju je Komisija predstavila tudi osnutek Dolgoročne strategije EU za podnebne spremembe do leta 2050, ki jo je poimenovala »Čist planet za vse, za uspešno, moderno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050«. Dokument predstavlja »strateško dolgoročno vizijo«, saj v to vizijo niso vključeni konkretni številčni cilji, temveč je predstavljenih 8 scenarijev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov od 80 do 100 %do leta 2050. Komisija z dokumentom ne želi spreminjati ciljev EU in držav članic do leta 2030, poziva pa k doseganju ničelnih stopenj neto emisij v 2050 in h krepitvi vloge EU kot glavne sile v okviru zavez iz Pariškega sporazuma. Za Slovenijo je spodbujanje ukrepov za blaženje posledic podnebnih sprememb poleg prilagajanja na le-te, ključnega pomena za slovensko kmetijstvo in ena od prioritet pri načrtovanju ukrepov skupne kmetijske politike. »Kmetijstvo bo lahko imelo v procesu prehoda v krožno gospodarstvo pomembno nalogo in potencial za prispevanje k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov iz drugih sektorjev, vendar ne na račun količine in kakovosti doma pridelane hrane.« Ob tem je ministrica v razpravi še poudarila, da se je treba zavedati, da ima kmetijstvo zaradi svoje prioritetne naloge, tj. proizvodnja hrane, omejene možnosti za zmanjševanje toplogrednih plinov. »V Sloveniji je zelo nizka samooskrba in malo kmetijskih zemljišč primernih za obdelavo, zato morajo biti razpoložljiva kmetijska zemljišča prioritetno namenjena pridelavi hrane.« Kar se tiče uporabe trajnostne biomase kot vir energije in nadomestilo za materiale v gradbeništvu, pa je ministrica dejala, da je treba uporabiti dobro mero previdnosti. »Začeti je potrebno pri tistih surovinah, ki niso primerna za prehrano ljudi in živali ter nimajo večjega vpliva na poslabšanje rodovitnosti tal. Smiselno bi bilo spodbujati proizvodnjo biomase na okoljsko degradiranih zemljiščih, ki niso primerna za pridelavo hrane.« V zaključku je ministrica poudarila, da bo potrebno pri pripravi ciljev vizije nujno upoštevati možnosti in specifike posamezne države članice in poskrbeti, da bodo med-sektorski ukrepi med seboj uravnoteženi. Cilji ukrepov enega sektorja pa nikakor ne smejo ogroziti ciljev drugega.

 

*           *           *