Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Na zasedanju Sveta EU sprejet delni splošni pristop o Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021-2027

Luksemburg, 18. 6. 2019 – Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo, ki se ga je udeležila državna sekretarka mag. Tanja Strniša, so obravnavali kompromisni predlog uredbe o prihodnjem Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, ki je bil podlaga za sprejem delnega splošnega pristopa Sveta. Med točkami s področja ribištva je bilo še Sporočilo Komisije o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2020. Na področju kmetijstva je romunsko predsedstvo predstavilo poročilo o napredku glede pogajanj o svežnju uredb o reformi skupne kmetijske politike po letu 2020.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je udeležila zasedanja Sveta za kmetijstvo in ribištvo v Luksemburgu. Med osrednjimi točkami zasedanja je bila obravnava predloga uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo za finančno perspektivo 2021-2027, sprejet je bil tudi delni splošni pristop glede predloga uredbe, in sicer na podlagi kompromisnega predloga, ki ga je podalo romunsko predsedstvo. Delni splošni pristop ne vključuje tistih elementov predloga uredbe, ki zadevajo večletni finančni okvir ter predlog uredbe o skupnih določbah za sklade. Delni splošni pristop, ki ga je sprejel Svet, predstavlja podlago za pogajanja glede predloga uredbe Sveta in Evropskega parlamenta, ki se bodo predvidoma začela jeseni. 

 

Med drugim predvideva možnost prve pridobitve ribiškega plovila za mlade ribiče pod določenimi pogoji, ki so namenjeni trajnostnemu upravljanju s staleži ribolovnih organizmov v okviru skupne ribiške politike. Predvidena intenzivnost pomoči za tovrstne naložbe glede na kompromisni predlog znaša 40 %. Republika Slovenija je v dosedanjih pogajanjih glede predloga uredbe uresničila večino ključnih stališč, med drugim tudi, da bo subjektom na področju akvakulture in predelave ribiških proizvodov na voljo nepovratna podpora, intenzivnost pomoči pa je na področju akvakulture glede na delni splošni pristop zvišana na 60 %. Za nadomestila ter delovanje akcijskih skupin v okviru lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, je predvidena intenzivnost pomoči 100 %. 

 

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je v nagovoru omenila pomen ustrezne stopnje intenzivnosti pomoči za pridobitev plovil. »Navedeno je z vidika slovenskega ribištva ključno, ker je slovenski ribiški sektor med najmanjšimi v Evropski uniji, večina plovil je starejših od 30 let, poleg tega pa imamo več kot 90 % delež plovil, ki so manjša od 12 metrov. Slovenski ribiči ujamejo manj kot 0,1 % skupnih staležev v Jadranu. Naš ribiški sektor je tudi neločljivo povezan z življenjem obalnega območja ter gospodarstvom na obali, predvsem turizmom, zato smo ga dolžni ohraniti za prihodnje generacije.« Državna sekretarka je glede na to poudarila, da bo ustrezna raven intenzivnosti pomoči za možnost pridobitve plovil vsaj za mali priobalni ribolov za Republiko Slovenijo ključna pri končnem glasovanju o tej uredbi. »Zato si bomo še naprej prizadevali za povečanje intenzivnosti pomoči in večje možnosti podpor za pridobitev plovil za mali priobalni ribolov, saj to ne ogroža trajnostnih ciljev skupne ribiške politike.« Republika Slovenija je na zasedanju Sveta v duhu doseganja kompromisa podprla predlog romunskega predsedstva za delni splošni pristop, saj je bistveno, da se čim prej začno pogajanja z Evropskim parlamentom. Republika Slovenija pa bo v nadaljnjih pogajanjih posebno pozornost namenila odprtim vprašanjem, ki so bila izpostavljena na tokratnem zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo z vidika slovenskega ribiškega sektorja.  

 

Na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo je nato Komisija predstavila Sporočilo o stanju skupne ribiške politike in posvetovanju o ribolovnih možnostih za leto 2020. Gre za sporočilo, ki ga v zvezi z ribolovnimi možnostmi Komisija predstavi vsako leto junija ali julija ter v njem nakaže načrtovani pristop glede določanja ribolovnih možnosti (tj. celotnih dovoljenih ulovov, kvot in omejitev ulova in ribolovnega napora) za drugo polovico leta, v kateri sledi sprejemanje letnih uredb o ribolovnih možnostih za naslednje leto. Ciljne ribolovne vrste slovenskih ribičev sicer ne spadajo med tiste ribolovne vrste, ki se jih upravlja v okviru režima omejevanja ribolovnih možnosti (tj. določanja celotnih dovoljenih ulovov in kvot) v okviru skupne ribiške politike.  

 

Pod točko razno je litvanska delegacija predstavila nedavno znanstveno mnenje s strani Mednarodnega sveta za raziskovanje morja glede baltskih staležev trske, ki potrjuje poslabšano stanje staleža vzhodne baltske trske ter priporoča (glede na uporabo previdnostnega pristopa) določitev ničelne ravni ulova za leto 2020, ter pozvala k sprejemu izrednih ukrepov, med drugim v okviru letne uredbe o ribolovnih možnostih za leto 2020, ki bo sprejeta konec letošnjega leta. Pod drugo točko pod razno je Evropska komisija podala informacijo glede možnosti priprave skupnih poročil držav članic na regionalni ravni na podlagi člena 11 Uredbe 1380/2013 o skupni ribiški politiki v zvezi z obveznostmi iz okoljskih direktiv v povezavi s cilji skupne ribiške politike. Z vidika Republike Slovenije ta možnost ni relevantna, saj je Republika Slovenija navedene obveznosti izpolnila. 

 

Na področju kmetijstva je romunsko predsedstvo podalo poročilo o napredku glede svežnja o reformi skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020, ki obsega predlog uredbe o strateških načrtih SKP, predlog uredbe o financiranju, upravljanju in spremljanju SKP ter predlog uredbe o skupni ureditvi trgov s kmetijskimi proizvodi. Državna sekretarka mag. Tanja Strniša se je romunskemu predsedstvu zahvalila za pomemben napredek pri pripravi zakonodajnih predlogov ter povedala, da poročilo ustrezno povzema dosedanjo razpravo. Pri nekaterih elementih je napredek viden, glede drugih elementov pa bo potrebna nadaljnja razprava, tudi v povezavi z večletnim finančnim okvirjem. Opozorila je na posebno pozornost, ki jo je treba nameniti proračunu razvoja podeželja, kjer ne sme priti do občutnega upada sredstev. »Za Slovenijo je bistvena prožnost za države članice pri novi zeleni arhitekturi in pogojenosti. Pomembno je, da imajo države prožnost pri oblikovanju obveznih standardov glede na specifike države članice in tudi o poenostavitvah pri implementaciji pogojenosti, posebej za res majhne kmetije. Za Slovenijo to ne pomeni nižanja okoljskih ambicij. Taka prožnost je v primeru, da bodo ekosheme v prvem stebru obvezne, nujna.  Zavzemamo se tudi za prostovoljno uporabo prerazporeditvenega plačila ter ukrepov za upravljanje s tveganji.  Predlog predsedstva v zvezi z ovojnico za proizvodno vezana plačila podpiramo.«

 

Slovenija je podprla tudi vključitev doprinosa podpor za območja z naravnimi in drugimi omejitvami pri doseganju okoljskih ciljev, saj imajo ta plačila tudi okoljsko dimenzijo in niso zgolj dohodkovne narave. Potrebne bodo še določene prilagoditve novega izvedbenega modela, da bo sistem učinkovit in enostaven za izvajanje. To zlasti velja za okvir za potrjevanje smotrnosti, kar vključuje sistem indikatorjev, vrednotenje ter poročanje. Vključitev sektorskih intervencij v strateški načrt Slovenija podpira, vendar ta tema zahteva še podrobno razpravo o konkretni umestitvi teh programov v okvir novega izvedbenega modela. Dobro pa je, da se predvideva možnost izvajanja sektorskih programov tudi v drugih sektorjih in pa tudi v državah, kjer organizacije proizvajalcev še niso zaživele. Pri uredbi o skupni ureditvi trgov je mag.Tanja Strniša izpostavila tudi, da Slovenija pozdravlja ohranitev prepovedi t.i. »šestih prepovedanih sort vinske trte«, iz katerih je bila po prvotnem predlogu predvidena možnost pridelave vina. Tudi ostale vsebine v okviru vinskega sektorja so za Slovenijo sprejemljive.

 

V horizontalni uredbi glede finančne discipline lahko Republika Slovenija podpre vključitev praga 2.000 evrov. Ta prag pa mora biti določen na EU ravni in veljati za vse DČ. Državna sekretarka se je zahvalila za vključitev izjeme za male kmete pri kaznih za pogojenost. Prihodnjemu finskemu predsedstvu je zaželela uspešno delo.


*    *    *