Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

16. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 31. 5. 2012 – Vlada RS je na 16. redni seji sprejela sklep o razdrtju koncesijske pogodbe, ki sta jo sklenila koncedent Republika Slovenija in koncesionarka Bernarda Teran, za proizvodnjo električne energije v mali hidroelektrarni Teran na vodotoku Lipnica ter se seznanila z Informacijo o presoji učinkovitosti okoljske politike Slovenije (EPR), ki jo je pripravil OECD, opisom stanja na posameznih področjih ter orisom, kako se bo predvidoma oblikovala politika na njih. Vlada je sprejela tudi tri stališča do evropskih predpisov.

 

Razdrtje koncesijske pogodbe za proizvodnjo električne energije v mali hidroelektrarni Teran na vodotoku Lipnica


Razdrtje koncesijske pogodbe pred iztekom koncesije je mogoče, če koncesionar preneha kontinuirano opravljati dejavnost, za katero mu je bila podeljena koncesija, po izteku šest mesecev od dneva, ko je bilo ugotovljeno prenehanje opravljanja te dejavnosti - proizvodnja električne energije v mali hidroelektrarni.


Ugotovljeno je bilo, da koncesionarka od 8. 6. 2010 ne proizvaja več električne energije. S tem ne izvaja koncesije in krši koncesijsko pogodbo, s čimer so bili podani razlogi za razdrtje omenjene koncesijske pogodbe.

 

Stališče glede zaščite vrste »manta« in nekaterih ribolovnih možnosti


Vlada je sprejela stališče k Predlogu Sveta o spremembi uredb (EU) št. 43/2012 in (EU) št. 44/2012 glede zaščite vrste »manta« in nekaterih ribolovnih možnosti. Slovenija podpira predlog te uredbe.


Spremembe navedenih uredb EU slovenskega ribištva sicer ne zadevajo, ker ciljne ribolovne vrste slovenskih morskih gospodarskih ribičev ne spadajo med ribolovne vrste, ki se jih upravlja z opredeljevanjem ribolovnih možnosti na ravni EU.


Uredba Sveta (EU) št. 43/2012 in Uredba Sveta (EU) št. 44/2012  za leto 2012 določata ribolovne možnosti za določene staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah EU in za plovila EU v nekaterih vodah, ki niso del EU. Osredotočeni sta predvsem na staleže v Atlantskem oceanu in Severnem morju. Te ribolovne možnosti so med obdobjem, v katerem veljajo, običajno večkrat popravljene.


Na 10. konferenci pogodbenic (KP10) Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali, ki je potekala od 20. do 25. novembra 2011 v Bergnu, je bila na seznam zaščitenih vrst v Dodatku I (prepoved lovljenja določenih vrst) in Dodatku II (vrste, ki se ohranjajo in upravljajo z mednarodnimi sporazumi) dodana manta (Manta birostris). Zato je primerno, da se uvede zaščita mante za plovila EU v vseh vodah in za plovila držav, ki niso članice EU, v vodah EU. V uredbah Sveta bodo narejene še druge dopolnitve in popravki, ki se med drugim nanašajo na rezultate bilateralnih pogajanj med EU in Norveško o ribolovnih možnostih.

 

Stališče o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika


Vlada je sprejela stališče k Delegirani uredbi Komisije (EU) o spremembi Uredbe (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika. Slovenija podpira predlog te delegirane uredbe.


Predlog delegirane uredbe sicer ne zadeva slovenskega ribištva, saj se nanaša na območje Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, medtem ko slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.


Konvencija o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika, katere pogodbenica je Evropska unija, naj bi zagotovila dolgoročno ohranjanje in čim boljše izkoriščanje ribolovnih virov severovzhodnega Atlantika. Da bi zagotovili uporabo te konvencije in priporočil, ki jih je sprejela Komisija za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC), se lahko sprejmejo nadzorni in izvršilni ukrepi na področju ribištva. Takšne ukrepe vsebuje sistem nadzora in izvrševanja, ki velja za vsa plovila, ki se uporabljajo ali so namenjena za uporabo pri ribolovu na ribolovne vire na območjih iz konvencije. Uredba (EU) št. 1236/2010 določa nekatere posebne nadzorne ukrepe za spremljanje ribolovnih dejavnosti na območju, ki ga ureja konvencija.

 

Stališče glede resolucij, o katerih se bo glasovalo v okviru Mednarodnega urada za vinsko trto in vino


Vlada je sprejela stališče k Predlogu sklepa Sveta o stališču, ki ga je treba sprejeti v imenu Evropske unije v zvezi z nekaterimi resolucijami, o katerih se bo glasovalo v okviru Mednarodnega urada za vinsko trto in vino (OIV). Slovenija podpira sprejem predlaganih resolucij, še vedno pa je zadržana do predlaganega postopka sprejema skupnega stališča EU s Sklepom Sveta. Glede slednjega Slovenija sicer meni, da predlagano besedilo Sklepa pomeni napredek glede na to, da državam članicam omogoča glasovanje glede nebistvenih sprememb resolucij brez spremembe Sklepa Sveta. Ne glede na navedeno si Slovenija pridržuje pravico, da se vzdrži glasovanja iz postopkovnih razlogov. Glede samih resolucij Slovenija ne nasprotuje nobeni od predlaganih resolucij v etapi 7.


Slovenija se zaveda, da morajo države članice EU v mednarodnih organizacijah zastopati enotno mnenje in spoštovati splošna načela delovanja EU. Na takšen način so države članice EU tudi bolj močne v odnosu do tretjih držav. Znotraj mednarodnih organizacij države članice s svojimi aktivnostmi nikakor ne smejo ogrožati skupnih ciljev in pravnega reda EU. Vendar Slovenija poudarja, da pravna podlaga - deveti odstavek 218. člena PDEU, za sprejem sklepa Sveta o glasovanju na OIV skupščini, v tem primeru ni ustrezna. V skladu z Uredbo Sveta 1234/2007 mednarodna organizacija OIV ne sprejema resolucij z namenom spreminjanja zakonodajnih aktov EU, temveč EU pri analiznih metodah in v postopku odobravanja enoloških postopkov sledi sprejetim resolucijam OIV. Pri interpretaciji zadevne določbe upoštevati celoten kontekst in namen člena, ki v prvem odstavku jasno govori, da gre za sporazume med EU in tretjimi državami oziroma mednarodnimi organizacijami, kar v konkretnem primeru pomeni, da gre za sporazume v mednarodnih organizacijah, katerih članica je ali bo EU.

 

Informacija o presoji učinkovitosti okoljske politike Slovenije, ki jo je pripravil OECD


V poglavju - V smeri zelene rasti, OECD priporoča vključitev okoljske politike in ciljev v ostale resorske politike, učinkovito uporabo ekonomskih instrumentov okoljske politike (davkov, trošarin, subvencij), spodbujanje boljšega sodelovanje med sektorji, državo in občinami ter zasebnim sektorjem ter izboljšanje ekoinovacij. Slovenija pripravlja podnebno strategijo, ki horizontalno vključuje gornje smernice, med drugim tudi inovacijsko politiko, nadaljevala bo tudi z vzpostavljenim programskim okvirom (Centri odličnosti, kompetenčni in razvojni centri, Nacionalni program visokega šolstva).


Glede izvajanja okoljskih politik OECD predlaga, da Slovenija racionalizira in zagotovi skladnost okoljske zakonodaje ter okrepi učinkovitost izvajanja, uveljavljanja in nadzora nad izvajanjem. Organiziranost Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO), vlade in državnega zbora s svojimi službami zagotavljajo skladnost slovenske okoljske zakonodaje, uveljavljeni postopki vključevanja javnosti v sprejemanje predpisov in presoja okoljskih, socialnih in gospodarskih učinkih predpisov pa so namenjeni tudi racionalizaciji predpisov. Vlada je sprejela poseben program zmanjševanja administrativnih bremen, ki naj bi do konca leta 2012 le-te zmanjšal za 25 %.


Biotska raznovrstnost in varstvo narave sta področji, kjer je treba zaključiti in izvesti dobro  zastavljene načrte glede omrežij zavarovanih območij in presoditi o ekonomski vrednosti in tržnih pristopih na tem področju. Upravljanje z vodami je kompleksno, tako ga je treba tudi urediti ter pospešiti nekatere načrte ter zmogljivosti za čiščenje odpadnih voda ter zmanjšanje onesnaževanja, predvsem s strani kmetijstva. Načrti za upravljanje z vodami so dokončani in sprejeti. Poteka priprava novih uredb za vodovarstvena območja in režime, za namen ohranjanja kmetovanja na vodovarstvanih območjih je MKO pričel z aktivnostmi glede spodbujanja prestrukturiranja kmetijskih gospodarstev na način, da se bo še naprej lahko izvajala kmetijska dejavnost v skladu s predpisanimi varstvenimi režimi. Podnebne spremembe in onesnaženost zraka sta področji, ki zahtevata razvoj kompleksnih strategij in zakonodaje ter aktivno sodelovanje vseh nivojev upravljanja. Trenutno je v pripravi podnebna strategija in vrsta aktivnosti za zmanjševanje onesnaženja zraka. Na področju upravljanja z odpadki OECD Sloveniji predlaga, da pripravi krovno strategijo in uvede oz. izboljša vrsto instrumentov za preprečevanje odlaganja in boljšo predobdelavo odpadkov. V pripravi sta operativna programa za ravnanje z odpadki in komunalnimi odpadki ter informacisjki sistem za spremljanje različnih tokov odpadkov.


Vlada se je seznanila tudi z javno predstavitvijo tega dokumenta (EPR), ki jo Slovenija organizira 6. junija 2012 in na katero so vabljeni ministri resorjev, ki so ključni za razvoj in okolje, predstavniki občin, državnega zbora, nevladnih organizacij in nekaterih podjetij. Ključne poudarke poročila in priporočila OECD bo predstavil direktor Direktorata za okolje na OECD, Simon Upton. Sledila bo javna razprava o slovenski okoljski politiki in njenem vključevanju v gospodarsko rast.

 

*   *   *