Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

20. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 27. 6. 2012 – Vlada RS je na 20. redni seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, sprejela Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ter Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja. Vlada je sprejela tudi Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, s promocijskim sloganom »Les je lep« ter z dnem 1. 7. 2012 za generalno direktorico Direktorata za kmetijstvo, imenovala Dr. Martino Bavec, in sicer za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Prav tako je vlada dala soglasje k Programu dela in razvoja ter finančnemu načrtu Javnega zavoda Kobilarna Lipica za leto 2012, ki ga je na 29. dopisni seji 6. 6. 2012 sprejel svet javnega zavoda, sprejela Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji za 2011, sprejela Predlog odgovora v predsodnem postopku na uradni opomin Komisije, zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz prvega odstavka 3. člena in prvega odstavka 4. člena Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter sprejela stališče do 6 predpisov EU.

 

Sprememba Zakona o kmetijstvu


Cilj predlaganega zakona je predvsem odprava administrativnih ovir in zmanjševanje stroškov za postopke uveljavljanja ukrepov skupne kmetijske politike, hkrati pa povečanje učinkovitosti izvajanja ukrepov in zagotavljanje namenske porabe sredstev. Predlog zakona je povezan z veljavnim proračunom, ki zmanjšuje sredstva za izvajanje ukrepov.


S predlogom zakona se med drugim določa obveznost upravičencev, da za vsa plačila ukrepov kmetijske politike uporabljajo samo en transakcijski račun; določa pristojnost prvostopnega organa, da z odločbo odvzame upravičenja ali odloči o vračilu sredstev za ukrepe kmetijske politike; podaljšuje sedanji rok s šestih mesecev na eno leto, v katerem lahko Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja stranki odločbo odpravi ter izda novo odločbo; predpisuje, da rok izdaje nove odločbe šteje od datuma na odločbi; omogoča obročno odplačevanje dolga upravičencev; skrajšuje obdobje prepovedi kandidiranja za ukrepe razvoja podeželja s petih na dve leti ter znižuje sankcije v primeru neporočanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz pogodb o pravici do sredstev.

 

 

Spremembe Zakona o vodah


Predlagane spremembe zakona sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki jih je sprejela vlada v letu 2012 in se nanašajo na področje voda. Tako se bodo uredila najbolj pereča vprašanja na področju vodovarstvenih območij, poenostavil se bo postopek podeljevanja vodnih pravic in uredila poenostavitev prenosa vodnih pravic ter uredila uveljavitev izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru javnega interesa. Poenostavili se bodo postopki podeljevanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo. Izvedel se bo  prenos določenih vrst rabe vode iz koncesij na vodna dovoljenja z namenom izboljševanja poslovnega okolja z odpravo težavnih in dolgotrajnih ter dragih postopkov za pridobitev koncesije. Na področju vodovarstvenih območij se bo bolj natančno opredelila obveznost izplačila nadomestil. V skladu s pravom EU bo opredeljena možnost dopustnih izjem pri doseganju predpisanih okoljskih ciljev na področju voda za, če gre za javni interes. Pri podeljevanju vodnih pravic (koncesije) pa se bo poenostavil postopek prenosa vodnih pravic, ki je nedorečen in v praksi povzroča zamik ali celo odvračanje od investicij na področju rabe vode.

 

 

Spremembe Zakona o varstvu okolja


Predlog zakona vsebuje nekatere spremembe in dopolnitve veljavnega Zakona o varstvu okolja, ki bodo spodbujale razvoj gospodarstva ter pripomogle k zmanjševanju administrativnih ovir in administrativnih bremen, in sicer: podaljšuje se veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj tudi za tiste dejavnosti in naprave, ki niso IPPC, s petih na deset let; spreminja se ureditev glede ostanka emisijskih kuponov iz rezerve za nove naprave iz Državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012. O njihovem razpolaganju bo odločala vlada glede na izpolnjevanje mednarodno sprejetih obveznosti glede zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v okviru Kjotskega sporazuma in EU; del ravnanja s komunalnimi odpadki se bo lahko urejal tudi v okviru proste gospodarske pobude, če to ne bo v nasprotju z zahtevami varstva okolja in zdravja ljudi.


S pripravo predloga zakona, ki naj bi šel v vladno proceduro jeseni 2012, bodo prvenstveno prenesene še nekatere preostale zahteve Direktive o sistemu trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov, Direktive o industrijskih emisijah, usklajene pa bodo tudi nekatere druge določbe zakona z zahtevami Komisije, ki izvirajo iz EU-Pilotov in postopkov ugotavljanja kršitev evropskega prava.

 

 

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do 2020

 

Vlada je tudi naložila Ministrstvu za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da o izvajanju akcijskega načrta iz prejšnje točke enkrat letno poročata vladi.


Akcijski načrt je operativni dokument za povečanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne vrednostne verige. Dokument opredeljuje les kot strateško surovino Slovenije. Akcijski načrt na podlagi analize stanja določa cilje, ukrepe, kazalnike in roke za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi ter za oživitev in razvoj predelave lesa in energetske uporabe njegovih ostankov. Ključni cilji akcijskega načrta so: ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve; povečanje poseka in negovanosti gozdov, skladno z načrti za gospodarjenje z gozdovi; povečanje količine in predelave lesa na višjih zahtevnostnih stopnjah z novimi tehnologijami; nova delovna mesta in rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesnopredelovalni panogi.


Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država EU, kjer letno priraste več kot 8 milijonov m3 lesa, obnovljive surovine. Zaradi nizke konkurenčnosti gozdno-lesnega sektorja ter neurejene in celo prekinjene gozdno-lesne predelovalne verige, slovenskega lesa ne izkoriščamo v zadostni meri, slovenski les izvažamo, hkrati pa domača lesnopredelovalna panoga propada.

 

 

Imenovanje dr. Martine Bavec za generalno direktorico Direktorata za kmetijstvo


Dr. Martina Bavec je univerzitetna diplomirana inženirka kmetijstva, doktorica biotehniških znanosti s področja agronomije. Kandidatka dobro pozna delovna področja MKO, saj že od začetka svoje poklicne poti opravlja naloge, povezane z delovnimi področji ministrstva. V obdobju 1987 do 2004 je bila zaposlena na Kmetijskem zavodu Maribor na področju specialističnega kmetijskega svetovanja v poljedelstvu, od leta 1994 dalje na področju zelenjadarstva in od 1997 tudi za ekološko kmetovanje. Na Kmetijskem zavodu je bila od ustanovitve dalje (leta 1994) vodja Raziskovalne enote, ki je bila usmerjena zlasti v aplikativno raziskovanje in razvojne naloge. Sodi med začetnike vzpostavljanja organiziranega sistema ekološke pridelave v Sloveniji in je v okviru Phare CBC projekta v letu 1998 vzpostavila kontrolo ekološkega kmetijstva za vso Slovenijo. Delovanje kontrole je vodila do zaposlitve na Univerzi v Mariboru 2004, kjer je tudi vzpostavila delovanje kontrole in certificiranja ekoloških proizvodov ter skupaj s sodelavci v 2007 pridobila akreditacijsko listino po standardu EN 45011. S soavtorji je leta 2000 izdala knjigo »Ekološko kmetijstvo«, ki je še danes osnovna literatura domačih avtorjev in v naslednjih letih še več priročnikov za ekološko kmetijstvo ter učno gradivo s področja zelenjadarstva. Dr. Martina Bavec je bila 1. 3. 2012 imenovana za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za kmetijstvo.

 

 

Soglasje k programu dela in finančnemu načrtu Javnega zavoda Kobilarna Lipica za 2012


Svet javnega zavoda je na 26. redni seji 9. 2. 2012 sprejel Program dela in razvoja ter finančni načrt za leto 2012. Dokument je bil zavrnjen v medresorskem usklajevanju, ker rebalans proračuna 2012 še ni bil sprejet. Na podlagi rebalansa proračuna 2012 in Zakona o uravnoteženju javnih financ je javni zavod dokumenta dopolnil in spremenil. V skladu z drugo alinejo 7. člena Sklepa o organizaciji in delu Javnega zavoda Kobilarna Lipica (Uradni list RS, št. 1/2008), mora letni program dela in razvoja ter finančni načrt predložiti v soglasje ustanovitelju.


Letni program dela in razvoja ter finančni načrt opredeljujeta prioritete, naloge in aktivnosti, ki so jih v javnem zavodu za leto 2012 opredelili kot potrebne za uresničitev splošnih in operativnih ter dolgoročnih in kratkoročnih ciljev, kot so definirani tudi v dokumentih, ki predstavljajo pravno in strokovno podlago delovanja javnega zavoda. Program dela opredeljuje tudi strukturo in razdelitev potrebnih finančnih sredstev, ki izhajajo iz predlaganih aktivnosti in začrtanih nalog s ciljem njihove optimalne realizacije. Finančni načrt Kobilarne Lipica za leto 2012 predvideva 4.642.347 evrov celotnega prihodka, pri čemer je iz slovenskega proračuna načrtovanih 3.088.032 evrov za izvajanje javne službe v Javnem zavodu Kobilarna Lipica.

 

 

Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji leta 2011

 
V letu 2011 se je Evropa lotila tako imenovanih stresnih testov jedrskih elektrarn in z njimi skušala predvideti vse naravne nesreče ter izboljšati pripravljenost jedrskih elektrarn nanje.


Nuklearna elektrarna Krško je obratovala brez večjih motenj, razen enega izpada zaradi napake na daljnovodu. To je bila prva samodejna zaustavitev po šestih letih, izpad elektrarne pa ni povzročil nikakršnih posledic v okolju. Med obratovanjem drugih jedrskih in sevalnih objektov ter izvajalcev sevalnih dejavnosti ni bilo večjih posebnosti. Okolje ni bilo čezmerno radiološko obremenjeno.


Po več letih priprav je bila v državnem zboru sprejeta dopolnitev zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in o jedrski varnosti. Večina sprememb predstavlja odpravo manjših nedoslednosti in pomanjkljivosti, ki so se pokazale v času uporabe zakona. Uvedena je bila omejitev stavke za ključno osebje jedrskih objektov, dopolnjene so bile določbe o fizičnem varovanju jedrskih in sevalnih objektov ter nekoliko poenostavljeni postopki za pridobivanje dovoljenj.


Spomladi 2011 je Slovenija postala polnopravna članica Nuclear Energy Agency (NEA), Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer smo bili že dobro desetletje opazovalci.


Mednarodna misija IRRS, ki je deset dni pregledovala slovensko upravno infrastrukturo s področja jedrske varnosti in jo primerjala z mednarodnimi standardi, je pohvalila ureditev in dejavnosti, pripravila pa je tudi več priporočil za izboljšave. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki v državi je potekalo brez zapletov, zamuja gradnja končnega odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Prav tako zamuja priprava nove izdaje načrta za razgradnjo nuklearne elektrarne Krško, pa tudi pri dokončni sanaciji nekdanjega rudnika Žirovski vrh.

 

Poročilo je objavljeno tukaj...

 

 

Odgovor Slovenije na uradni opomin Komisije zaradi neizpolnjevanja obveznosti direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst


Komisija je v uradnem opominu zavzela stališče, da Slovenija ni izpolnila svojih obveznosti, ker ni zagotovila izčrpnega seznama območja Natura 2000 po Direktivi o habitatih (pOPS). Območja, ki bi morala biti vključena, je izključila iz nacionalnega omrežja iz razlogov, ki niso bili znanstveno utemeljeni.


Slovenija odgovarja, da je sprememba predpisa, s katerim odpravljamo kršitev, v programu dela vlade, za postopek pa je bil sprejet poseben izvedbeni projekt. Skrajni predvideni rok za sprejem predpisa je 20. 12. 2012. Ker je Komisija pisnemu opominu priložila obveznosti za Slovenijo (za posamezno vrsto in habitatni tip), ki izhajajo iz strokovnih usklajevanj na biogeografskih seminarjih, Slovenija v prilogi pojasnjuje, kako bo izvedla zahteve za posamezno vrsto oz. habitatni tip.

 

 

Stališče do Sporočila Komisije o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo


Vlada je sprejela stališče do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem partnerstvu za inovacije v zvezi z vodo.


Slovenija pozdravlja novi pristop, saj se pritiski na rabo vode povečujejo. Partnerstvo v zvezi z vodo je priložnost za slovenska podjetja in znanstvene institucije, da izkoristijo inovativni potencial na področju upravljanja vode, kar lahko prispeva k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in konkurenčnosti v Evropi, zlasti z odpravo ovir za preboj na trgu in spodbujanje evropskih primerjalnih prednosti v inovacijski vrednostni verigi.


Cilj projektov »Evropsko partnerstvo za inovacije« je premostiti vrzel med znanostjo in uporabo inovativnih pristopov v praksi. Partnerstvo, ki bo združevalo vse ustrezne akterje na mednarodni in medsektorski ravni, bo pomagalo odpravljati zakonodajne, finančne, tehnične in druge ovire, ki onemogočajo uspešen prodor inovacij na trg ter zagotavljalo »trg« inovacij na področju voda.


Evropsko partnerstvo za inovacije na področju voda naj bi začelo delovati v začetku leta 2013, prvi rezultati pa se pričakujejo v prvem letu po začetku delovanja. 

 

 

Stališče k Predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola, o katerem sta se dogovorili EU in Republika Gvineja Bissau


Vlada je sprejela stališče k Predlogu sklepa Sveta o sklenitvi Protokola, o katerem sta se dogovorili EU in Republika Gvineja Bissau ter, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki velja med pogodbenicama. Slovenija podpira predlog tega sklepa Sveta.


Predlog sklepa Sveta slovenskega ribištva sicer ne zadeva neposredno, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.


Slovenija še posebej podpira določilo Protokola, ki predvideva možnost začasne prekinitve uporabe Protokola, če ena od pogodbenic krši bistvene in temeljne vidike človekovih pravic in načela demokracije, kot so določeni v členu 9 Sporazuma iz Cotonouja.

 

 

Stališče k Uredbi Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom, dogovorjenim med EU in Republiko Gvinejo Bissau


Vlada je sprejela stališče k Predlogu Uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v skladu s Protokolom, dogovorjenim med EU in Republiko Gvinejo Bissau, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek iz Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki se uporablja med pogodbenicama. Slovenija podpira predlog te uredbe.


Predlog uredbe Sveta sicer slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.


Evropska komisija je na podlagi pooblastila, ki ji ga je podelil Svet, z Republiko Gvinejo Bissau izvedla pogajanja za obnovo Protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Republiko Gvinejo Bissau. Po zaključku pogajanj je bil 10. februarja 2012 parafiran nov protokol, ki zajema obdobje treh let od dneva podpisa.

 

 

Stališče o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnostih in finančnega prispevka med EU in vlado Danske ter lokalno vlado Grenlandije


Vlada je sprejela stališče k Predlogu Sklepu Sveta o sklenitvi Protokola o določitvi ribolovnih možnostih in finančnega prispevka, določenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije na drugi strani. Slovenija podpira predlog tega sklepa.


Predlog sklepa slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v vodah severnega Jadrana. Slovenija pozdravlja določilo Protokola, ki se nanaša na možnost začasne prekinitve izvajanja Protokola, če katera koli pogodbenica ugotovi kršitev bistvenih in temeljnih elementov človekovih pravic, kot so določene v členu 6 Pogodbe o EU.


Novi protokol je v skladu s cilji Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju, katerega namen je okrepiti sodelovanje med EU in Grenlandijo ter spodbujati partnerski okvir za razvoj trajnostne ribiške politike in odgovornega izkoriščanja ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Grenlandije v interesu pogodbenic.

 

 

Stališče k Predlogu uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v okviru Protokola o določitvi ribolovnih možnostih in finančnega prispevka med EU ter vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije


Vlada je sprejela stališče k Predlogu uredbe Sveta o dodelitvi ribolovnih možnosti v okviru Protokola o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka, določenih v Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo na eni strani ter vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije na drugi strani. Slovenija podpira predlog te uredbe Sveta.


Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.

 

 

Stališče k Sklepu Sveta o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj v imenu EU za nov protokol k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju s Salomonovimi otoki


Vlada je sprejela stališče k Sklepu Sveta o pooblastitvi Komisije za začetek pogajanj v imenu EU za nov protokol k sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju s Salomonovimi otoki. Slovenija podpira ta sklep. 


Sklep Sveta slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj slovenski morski gospodarski ribiči izvajajo ribolov le v severnem Jadranu.


Pogajanja bodo izvedena v posvetovanju z delovno skupino Sveta za zunanjo ribiško politiko ter s pogajalskimi smernicami, ki določajo, da bodo pogajalski cilji Komisije temeljili med drugim na: zagotavljanju dostopa do izključne ekonomske cone Salomonovih otokov ter ustreznih ribolovnih dovoljenj za ribiška plovila EU in na upoštevanju najboljšega znanstvenega mnenja, da se zagotovi okoljsko trajnost ribolovnih dejavnosti, ki bodo usmerjene izključno na presežne ribolovne vire, ob upoštevanju lokalne flote, ki izkorišča te vire.

 

*   *   *