Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Začetek javne razprave o določitvi območij pomembnega vpliva poplav in o načrtu za kakovost zunanjega zraka v Zasavju

Ljubljana, 26. 7. 2012 - Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je na današnji novinarski konferenci predstavil dva dokumenta, za katera se danes začenja javna razprava: Predlog določitve območij pomembnega vpliva poplav v RS in Odlok o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju Zasavja.

Minister Bogovič je poudaril, da bo javna razprava zaradi poletnega termina trajala 45 dni, se pravi, do vključno 10. septembra 2012. Pobude ali predloge, ki jih bo v tem času ministrstvo prejelo na spletni naslov gp.mko(at)gov.si, ali na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, bo proučilo in smiselno uporabilo pri pripravi dokončnih dokumentov. Dokumenta sta objavljena na spletni strani MKO - poplavna območja in kakovost zraka v Zasavju.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zvočni posnetki z novinarske konference:

Gradivi za medije:

Vsebinski povzetek

 

Predlog določitve območij pomembnega vpliva poplav v RS


Slovenija je vodnata dežela, ima pa tudi 1.200 poplavnih območij, je poudaril minister. Na njih živi okoli 225 tisoč prebivalcev, poplavno ogroženih pa je približno 5.000 objektov kulturne dediščine in 26.000 poslovnih subjektov. Iz te množice poplavno ogroženih območij je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) glede na ranljivost ljudi, okolja, gospodarstva, občutljivih objektov in kulturne dediščine pripravilo predlog, ki določa 56 območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji. MKO je ta območja opredelil na osnovi strokovnih podlag za določitev teh območij, ki jih je pripravil Inštitut za vode RS, v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (in njenimi območnimi izpostavami ter njenimi koncesionarji oz. vodnogospodarskimi podjetji).


S temi območji se rešuje približno 40 % poplavno ogroženega škodnega potenciala v Sloveniji in pa še vsa območja, ki niso zajeta v teh 40 %, so pa rangirana med 20 % najbolj ogroženega škodnega potenciala po individualnih kriterijih in 33 % najbolj ogroženega škodnega potenciala po kriteriju okolja.


Predlog določitve območij pomembnega vpliva poplav v RS  je podlaga, na kateri bo MKO do konca leta 2013 pripravil karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, s katerimi bo podrobneje analiziral in okvantificiral dejansko poplavno nevarnost in ogroženost na teh območjih. Do konca leta 2015 pa bodo za reševanje poplavne ogroženosti na teh območjih pripravljeni načrti za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Nato se za naslednje šestletno obdobje cikel ponovi (ponovna preveritev določitve območij pomembnega vpliva poplav, ponovna izdelava oz. nadgradnja obstoječih kart, itd.).


Minister je izpostavil, da je dokument, ki določa 56 območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji, temeljni dokument, ki državi omogoča prioriteto načrtovanja protipoplavnih ukrepov. Ti so tako gradbeni – izgradnja vodnogospodarskih/protipoplavnih ureditev oz. objektov, kot tudi negradbeni. Med te sodijo aktivno spodbujanje ogroženih, da svoje premoženje individualno zavarujejo tudi za te primere nevarnosti, pa tudi bolj aktivno varovanje razlivnih površin voda in omejevanje vnosa dodatnega škodnega potenciala na poplavna območja v procesih prostorskega načrtovanja, umeščanja objektov v prostor in graditve objektov. Po zelo grobi oceni in na podlagi razpoložljivih podatkov bo podani predlog z vidika obvladovanja poplavne ogroženosti na teh območjih v prihodnosti znašal približno 380 milijonov evrov.


Temelje takemu ukrepanju v postopkih s področja urejanja prostora in graditve objektov je vlada postavila v Uredbi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, sprejeti v letu 2008. Poleg tega je vlada v Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena že opredelila, da so vsi vodni objekti (npr. visokovodni nasipi, suhi ali mokri zadrževalniki in podobni) namenjeni zmanjševanju poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav, objekti državnega pomena, kar ima za posledico dejstvo, da za njih izdaja gradbeno dovoljenje ministrstvo, pristojno za graditev, in ne upravne enote. Prav tako je vlada v končni fazi priprave predpisa, s katerim se bodo na novo opredelile prostorske ureditve državnega pomena, za katere se pripravljajo državni prostorski načrti. To bo pomenilo, da bo na področju obvladovanja poplavne ogroženosti država v prihodnje prostorsko načrtovala in umeščala z državnimi prostorskimi načrti predvsem ureditve, s katerimi se zmanjšuje poplavna ogroženost na območjih pomembnega vpliva poplav.

 

Odlok o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju Zasavja


Drugi pomemben dokument, na katerega je opozoril minister Bogovič, ki je od danes dalje v 45 dnevni javni razpravi, je Odlok o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju Zasavja. Javna obravnava osnutka odloka je priložnost, za koristne predloge, ki jih bo MKO smiselno uporabil za izboljšanje odloka, ki bo šel v potrditev vsem trem občinskim svetom, nato bo posredovan v sprejem vladi.


MKO je v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor (za področje prometa ter učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije), Eko skladom ter vsemi tremi Zasavskimi občinami intenzivno delal na pripravi Načrta za kakovost zraka. Izhodišče pristopa je bilo, da bodo občine in MKO skupaj izdelale načrt, kar pomeni, da bo vsebinsko usklajen že skozi proces izdelave, oziroma da bodo isti nosilci, ki bodo načrt pripravljali, načrt tudi uresničevali.


Osnutek odloka je izdelan v obliki uredbenega teksta, kateremu je priložen Načrt ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka. Načrt, ki so skupaj izdelali država in občine zajema čez štirideset ukrepov, ki so združeni glede na skupine virov onesnaženja zraka v tri stebre:

  • Učinkovita raba energije in obnovljivih virov energije – za zmanjšanje emisij iz malih kurilnih naprav;
  • Ukrepi na področju prometa – na področju transportnega prometa, krepitve javnega potniškega prometa, peš hoje in kolesarstva in nekaterih drugih ukrepov;
  • Ukrepi na drugih področjih – podporni in horizontalni ukrepi ter ukrepi na področju gospodarstva.

Nabor ukrepov je pester in med drugim vključuje tudi daljinsko ogrevanje iz kogeneracije Termoelektrarne Trbovlje, povečevanje odjema in širitev sistemov za daljinsko ogrevanje, spodbujanje mikro sistemov za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v primestnih naseljih in vaseh, priključevanje objektov na plinovodno omrežje, pilotni projekt svetovanja občanom za učinkovitejšo uporabo kurilnih naprav, zagotavljanje kakovosti lesnih goriv, izobraževanje in vzpostavitev posebnega spletnega mesta za primerno uporabo lesne biomase kot goriva v malih kurilnih napravah in podobno.


Načrt je narejen za tri leta s ciljem, da se število dni preseganj zniža pod dovoljenih 35 dni. Če bi bila kakovost zraka po tem obdobju še vedno preslaba, bi se načrt noveliral in podaljšal. Na osnovi sprejetega odloka v jeseni 2012 se bodo letno izdelovali Letni programi ukrepov, kjer bodo določena potrebna finančna sredstva za izvajanje ukrepov ter njihovi nosilci, pri čemer bo šlo za kombinacijo nosilcev s strani države in občin.


Ob pripravi osnutka načrta za Zasavske občine, ministrstvo istočasno intenzivno pripravlja načrte za kakovost zraka za mestne občine Ljubljana, Maribor in Celje. Še pred poletjem so se začele tudi pripravljalne aktivnosti z mestnimi občinami Kranj, Novo Mesto in Murska Sobota. MKO načrtuje, da bo načrte za prva tri mesta sprejel do konca leta 2012, za preostala tri pa do poletja 2013. Dokončna dinamika sprejetja načrtov na vladi je odvisna tudi od potrditev načrtov na mestnih svetih. Mesta in MKO skupaj pripravljajo načrte od vsega začetka, nosilci pa bodo določeni po ukrepih, ki bodo sprejeti v načrtih.

 

*   *   *