Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Delavnica o ocenjevanju ranljivosti Slovenije na podnebne spremembe

Ljubljana, 27. 7. 2012 - V prostorih Ministrstva za infrastrukturo in prostor je v sredo potekala delavnica, na kateri so zbrani udeleženci iz različnih sektorjev poskušali opredeliti pristop k ocenjevanju ranljivosti Slovenije na učinke podnebnih sprememb.

Znanstveniki že z gotovostjo trdijo, da bo globalno segrevanje preseglo mejo 2°C, kar je razlog za močan poziv k implementaciji strategij prilagajanja. Evropska komisija pripravlja strategijo prilagajanja na podnebne spremembe, tudi države članice so že pristopile k izdelavi nacionalnih strategij prilagajanja - v EU je take strategije sprejelo že 12 držav, več kot polovica držav članic pa tudi akcijske načrte za prilagajanje na podnebne spremembe.


V Sloveniji smo že začeli s prilagajanjem na podnebne spremembe na nekaterih področjih (o tem poročamo tudi v okviru Evropske platforme za prilagajanje). Za sektorja kmetijstvo in gozdarstvo, ocenjena kot najbolj ranljiva sektorja za negativne učinke podnebnih sprememb, je bila strategija prilagajanja sprejeta že leta 2008, za leti 2010 in 2011 pa je bil pripravljen akcijski načrt. Osnutek dolgoročne slovenske podnebne strategije (Strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2060) predlaga tudi usmeritve za prilagajanje in pri tem izhaja iz komplementarnosti in sinergij, ki jih je mogoče doseči med ukrepi zniževanja emisij in prilagajanja na podnebne spremembe. Nujna podlaga za celosten nabor ukrepov za celo Slovenijo pa je ocena ranljivosti sektorjev in območij v Sloveniji na učinke podnebnih sprememb.


Ciljni raziskovalni projekt »Prilagajanje na podnebne spremembe z orodji prostorskega načrtovanja«, ki je izhajal iz ugotovitev evropskega projekta CLISP, je z lastno metodo že ocenil ranljivost petih sektorjev na podnebne spremembe za Gorenjsko regijo, s poudarkom na tistih, ki jih lahko usmerjamo z orodji prostorskega načrtovanja. Poleg analiz ranljivosti in usmeritev za prilagajanje na pilotnem območju za področja prostorskega razvoja/poselitve/infrastrukture, turizma, energetike, kmetijstva in gozdarstva je naloga predlagala tudi modularni pristop k ocenjevanju ranljivosti, ki omogoča vključevanje različnih vrst podatkov in oblik podatkov, od kvantitativnih do kvalitativnih v posamezne module oziroma korake.


Ob predstavitvi tega projekta maja letos je bilo dogovorjeno, da se predlog modularnega pristopa preveri in uskladi na posebni delavnici ob sodelovanju kar najširšega kroga deležnikov, predstavnikov sektorjev, ki bodo morali zaradi vplivov podnebnih sprememb prilagajati svoje politike. Delavnica je bila organizirana kot skupni dogodek Ministrstva za infrastrukturo in prostor - Direktorata za prostor ter Ministrstva za kmetijstvo in okolje - Direktorata za okolje.


Cilj delavnice je bil sicer dogovor o poenotenem pristopu k ocenjevanju ranljivosti kot podlagi za nadaljnje aktivnosti na področju prilagajanja na podnebne spremembe. Zaradi izjemno široke vsebine, že izdelanih študij, v katerih so bili uporabljeni različni koncepti ranljivosti in poimenovanja pa je bila delavnica zato prva koristna izmenjava izkušenj, različnih razumevanj in pogledov, udeleženci – med njimi raziskovalci na tem področju, pa so ugotavljali, da vprašanja ranljivosti za podnebne spremembe bega predstavnike posameznih sektorjev in da je treba narediti še veliko na področju razjasnitve pojmov in povezav med posameznimi koncepti. Medsektorsko sodelovanje na delavnici so udeleženci ocenili kot dobro izkušnjo za nadgradnjo svojega znanja na tem področju, ter izrazili pripravljenost za sodelovanje pri prihodnjih aktivnostih.


Na osnovi te razprave bo dopolnjena in usklajena matrika različnih konceptov in definicij, ki se uporabljajo na področju kmetijstva, naravnih in drugih nesreč, voda, zdravja in prostorskega načrtovanja, v kontekstu priprave analize ranljivosti Slovenije. Sklep delavnice je bil tudi, da je treba oceno ranljivosti pripraviti čimprej, saj je to pomembno z vidika umestitve tovrstnih usmeritev v strateške programe, ki so trenutno v pripravi za naslednjo finančno perspektivo. Vsesplošni konsenz je, da je ocena ranljivosti na podnebne spremembe pomembna za učinkovito in uspešno prilagoditev na negativne učinke podnebnih sprememb, tako kot za celovito izkoriščanje priložnosti, ki jih te prinašajo.

 

*   *   *

 

Gradiva iz delavnice

 

Okvir za prilagajanje – od mednarodnih procesov preko evropskih smernic do slovenske dolgoročne podnebne strategije (.pdf)

 

Ocenjevanje ranljivosti sektorjev in prostora za podnebne spremembe (.pdf)

 

Ranljivost gorenjske regije za podnebne spremembe (.pdf)

 

Koncept ranljivosti na podnebne spremembe (.pf)

 

Usmeritve za ocenjevanje ranljivosti za podnebne spremembe (.pdf)