Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

27. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 30. 8. 2012 – Vlada RS je na današnji, 27. redni seji sprejela besedili dveh zakonov in sicer Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin in spremembe Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih. Sprejela je tudi Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010 ter dve uredbi, ki urejata področje onesnaževanja okolja večjega obsega in mejne vrednosti emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav.

Spremembe zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin

 

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin.

 

V skladu s sklepom vlade z dne 23. 2. 2012, na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) poteka druga faza reorganizacije. Priprava zakonodaje na področju varne hrane in z njo povezan nadzor je  trenutno razdeljen med štiri organe, in sicer na Veterinarsko upravo RS, Fitosanitarno upravo RS, Direktorat za varno hrano in del Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje. Z reorganizacijo bo vzpostavljen enovit organ tako, da bo z združitvijo ukinjen direktorat in obe ločeni upravi. Iz inšpektorata pa bodo v novo upravo premeščeni fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji, ki delujejo na področju hrane. Znotraj MKO bo dosežena racionalizacija z zmanjšanjem števila direktoratov in organov v sestavi.

 

Navedena reorganizacija sledi cilju racionalizacije dela na upravnem in inšpekcijskem področju, ki zajema enotno in celovito strategijo obvladovanja tveganja, enoten in preglednejši način komuniciranja z nosilci dejavnosti in potrošniki, povezovanje informacijskih sistemov, poenoten uradni nadzor, vključno z laboratoriji, zagotavljanje večje transparentnosti rezultatov nadzora in racionalnejšo izrabo kadrovskih in materialnih virov.

 

Zaradi tega je v obliki skupnega zakona pripravljena sprememba 11 področnih zakonov, kjer se celovito ureja reorganizacija na področju zagotavljanja varne hrane. Organizacijsko bo na podzakonskem nivoju izvedena sprememba Uredbe o organih v sestavi ministrstev in Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih. S spremembo Uredbe o organih v sestavi ministrstev bo ustanovljena Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, torej nov organ na katerega s spremembo zakonov, prenašamo nove pristojnosti.

 

 

Sprememba Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih

 

Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih.

 

Z Direktivo 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov, sprejeto leta 2009, EU uvaja enotna merila z namenom zmanjševanja tveganj in vplivov uporabe pesticidov na zdravje ljudi in okolje ter s spodbujanjem uporabe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in alternativnih pristopov ali tehnik, kot so nekemične alternative pesticidom.

 

Direktiva ureja sistem izobraževanja uporabnikov, svetovalcev in prodajalcev FFS glede uporabe in tveganj povezani z uporabo FFS, obvezno testiranje aplikacijske tehnike, omejevanje uporabe tretiranje iz zraka, omejevanje uporabe na območjih virov pitne vode in posebnih območjih, ravnanje z FFS od nakupa do odstranjevanja, uvedba obveznega sistema integriranega varstva rastlin, vključno s svetovanjem in izvedbo krovnega nacionalnega akcijskega plana, ki bo določal in spremljal doseganje zastavljenih ciljev. Vsebine, ki jih je potrebno prenesti v naš pravni red, so v veliki večini že zajete po obstoječi zakonodaje, predvsem: izobraževanja glede uporabe in tveganj povezani z uporabo FFS, obvezno testiranje aplikacijske tehnike, omejevanje uporabe tretiranje iz zraka, omejevanje uporabe na območjih virov pitne vode in posebnih območjih, ravnanje z FFS od nakupa do odstranjevanja. Navedene vsebine se z novim zakonom ne spreminjajo bistveno, spremembe se nanašajo predvsem na izkušnje, ki smo jih z izvajanjem vsebin pridobili v preteklih letih.

 

Novosti novega zakona so; uvedba obveznega integriranega varstva rastlin, izvedba nacionalnega akcijskega plana za zmanjšanje tvegan zaradi uporabe FFS in dodatne možnosti ukrepanja na območjih virov pitne vode in posebnih varstvenih območjih.

 

 

Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010

 

Vlada RS je sprejela  Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 16. in 20. septembrom 2010 in za izvedbo programa v letu 2012, namenila sredstva v višini 1.003.063,00 evrov.

 

Na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, skladno s sprejetim rebalansom proračuna, je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravilo Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav v med 16. in 20. septembrom 2010 z izhodišči za izvedbo v letu 2012 na stvareh v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

 

Predlog Programa je skladno z določili zakona obravnavala in potrdila Komisija za odpravo posledic naravnih nesreč na stvareh. Program vključuje obnovo objektov v lasti oseb javnega prava oziroma občinskih infrastrukturnih in drugih javnih objektov, izvedbo geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari in obnovo objektov v lasti oseb zasebnega prava.

 

Vlada Republike Slovenije je za izvedbo programa z izhodišči za izvedbo programa v letu 2012, namenila sredstva v višini 1.003.063,00 evrov, kot sledi:

  • za obnovo objektov v lasti oseb javnega prava oziroma obnovo občinske infrastrukture in za izvedbo geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari sredstva v višini 90.000,00 evrov,
  • za obnovo objektov v lasti oseb zasebnega prava sredstva v višini 723.063,00 evrov,
  • za tehnično podporo realizacije programa sredstva v višini 190.000,00 evrov.

 

Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.

 

Direktiva o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida (direktiva CCS)  zahteva spremembo direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (direktiva IPPC). Direktiva CCS omogoča na območju Evropske unije razvoj in nadzorovano uporabo tehnologij za zajemanje, transport in trajno shranjevanje ogljikovega dioksida v geoloških plasteh, ki bodo omogočile precejšnje zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Naprave za zajemanje tokov ogljikovega dioksida spadajo med naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, zato jih je bilo treba vključiti v prilogo 1 direktive IPPC, ki določa naprave, za katere je treba na podlagi 68. člena Zakona o varstvu okolja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje večjega obsega. V Prilogo 1 Direktive IPPC, ki je  v našo zakonodajo prenesena z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega so se dodale naprave za zajemanje tokov ogljikovega dioksida.

 

 

Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav

 

Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav.

 

Direktiva o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida (direktiva CCS) zahteva spremembo Direktive o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal iz velikih kurilnih naprav (direktiva LCP) Direktiva CCS omogoča na območju Evropske unije razvoj in nadzorovano uporabo tehnologij za zajemanje, transport in trajno shranjevanje ogljikovega dioksida v geoloških plasteh, ki bodo omogočile precejšnje zmanjšanje emisij. Načrtuje se gradnja novih velikih kurilnih naprav, medtem ko tehnologije, predvsem pa območja za shranjevanje trenutno še niso na razpolago, zato je bilo v zvezi s tem v direktivo LCP smiselno uvesti posebne določbe, ki zavezujejo vlagatelje, da preverijo možnost poznejše vgradnje naprav za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida, še posebno ob pričakovanem višanju cen emisijskih dovoljenj. Namen teh določb je, da se pri gradnji večjih kurilnih naprav, če je to mogoče, zagotovi možnost poznejše vgradnje naprave za zajemanje ogljikovega dioksida in se s tem ohrani konkurenčnost proizvodnje električne energije. Direktivi LCP je zato dodan člen, ki od držav članic zahteva, da zagotovijo, da upravljavci kurilnih naprav z električno močjo nad 300 MW, ki bodo pridobili gradbeno dovoljenje po 25. juniju 2009, preverijo tehnično in ekonomsko izvedljivost poznejše vgradnje naprave za zajemanje in utekočinjanje ogljikovega dioksida iz dimnih plinov, in če je ta mogoča, od njih zahtevajo, da v ta namen zagotovijo primeren prostor na območju kurilne naprave.

 

V novi uredbi je med drugim tudi predvideno, da mora upravljavec velike kurilne naprave z nazivno električno močjo 300 MW ali več, ki načrtuje gradnjo naprav za zajemanje in stiskanje ogljikovega dioksida, izdelati oceno, s katero ugotovi, ali je na območju Evropske unije na voljo območje, primerno za shranjevanje ogljikovega dioksida, za katero je bilo izdano dovoljenje za shranjevanje ogljikovega dioksida, ali so transportne zmogljivosti za transport ogljikovega dioksida do takega območja shranjevanja tehnično in ekonomsko izvedljive ter ali je vgradnja za zajemanje in stiskanje ogljikovega dioksida iz njegove naprave tehnično in ekonomsko izvedljiva. Tako oceno bo moral upravljavec izdelati tudi, če bo sicer načrtoval gradnjo velike kurilne naprave z nazivno električno močjo 300 MW ali več, ne pa tudi gradnje naprav za zajemanje in stiskanje ogljikovega dioksida. Ocena je sestavni del vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja v skladu s predpisi o presoji vplivov na okolje. Posebna ureditev je predvidena tudi za upravljavce kurilnih naprav, ki so že pridobili gradbeno dovoljenje ali vložili zahtevo za njegovo izdajo v obdobju od začetka veljavnosti direktive CCS, to je od 25. junija 2009, pa do začetka veljavnosti predložene uredbe. Ti bodo morali ministrstvu predložiti omenjeno oceno v šestih mesecih od uveljavitve predložene uredbe.

 

 

*   *   *