Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Svetovna dediščina kolišč na Igu na Ljubljanskem barju označena z informacijskimi tablami

Ig, 25. 9. 2012 - Z novinarsko konferenco v sejni dvorani Občine Ig v Centru Ig se je začela slovesnost ob odprtju informacijskih tabel svetovne dediščine na Igu na Ljubljanskem barju. Na novinarski konferenci so sodelovali: v. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Damjana Pečnik, vodja Sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Mladen Berginc, župan Občine Ig Janez Cimperman in direktorica JZ KP Ljubljansko barje Barbara Zupanc.

Župan občine Ig Janez Cimperman je spomnil na veselje, ki so ga občutili, ko je UNESCO vpisal prazgodovinska kolišča na območju Občine Ig na Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine in zaskrbljenost, ki se pojavila z vprašanje, kaj zdaj, kako naprej. Omenil je tudi njihovo skoraj desetletje staro pobudo, da bi se postavila maketa kolišč v naravni velikosti in da so v novem prostorskem načrtu, ki so ga sprejeli letos, začrtali tudi lokacijo za muzej na prostem.
Po besedah direktorice javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, Barbare Zupanc je vpis na UNESCO-v seznam šele prvi korak k ohranjanju te dediščine. Vse naše aktivnosti bomo morali preverjati in usklajevati z upravljavci najdišč kolišč v ostalih državah okoli Alp, saj UNESCO vsa ta najdišča kolišč razume kot eno spomeniško območje. Ostanki prazgodovinskih kolišč se nahajajo v prvem varstvenem območju Krajinskega parka Ljubljansko barje, tako je mogoče, da park že z običajnimi naravovarstveni režimi za takšno območje varuje tudi to dediščino. Ključno je, da se zagotavlja dovolj visoka raven talne vode, ki ustvarja ugodno stanje za ohranitev ostankov kolišč, obenem pa se omogoča tudi obstanek pomembnih, biotsko raznovrstnih, mokrotnih travnikov nad njimi. S tem se ohranja naravo tako na površju kot pod zemljo, kjer se nahajajo ostanki kolišč, ki se lahko ohranijo le v vlažnem okolju.


V. d. generalne direktorice Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Damjana Pečnik je izrazila upanje, da bo, kljub temu, da v naravi ni vidnih sledi kulturne dediščine, lokalna skupnost v sodelovanju s Krajinskim parkom Ljubljansko barje znala iz tega narediti zgodbo, ki bo pripomogla k razvoju turizma in k ozaveščanju o kulturni dediščini.


Tudi vodja Sektorja za ohranjanje narave na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, Mladen Berginc je povedal, da si bo ministrstvo prizadevalo za to, da bi vsi deležniki aktivno sodelovali z upravljavcem kolišč - KP Ljubljansko barje pri pripravi in oblikovanju turistične ponudbe, ki bo kar najbolj upoštevala vse vidike zavarovanega območja.


Govorci so se nato pridružili zbranim na spomeniškem območju izpred Občine Ig, kjer je potekala slovesna otvoritev informacijske tabel, ki bodo obiskovalce Ljubljanskega barja opozarjale na ostanke predzgodovinskih kolišč, ki se skrivajo pod zemljo. Slavnostni govornik je bil minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, dr. Žiga Turk, ki je poudaril, da je Ljubljansko barje dragocen prostor tako zaradi svoje zgodovinske vrednosti kot naravnega bogastva. Pozval je zbrane župane barjanskih občin in druge odgovorne, naj v tem duhu oblikujejo tudi svoje prostorske in razvojne programe.


Odbor za svetovno dediščino je junija 2011 vpisal serijsko nominacijo »Prazgodovinska kolišča okoli Alp« na UNESCO Seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Prazgodovinska kolišča okoli Alp zajemajo izbor 111 od skupno le okoli 1.000 znanih arheoloških najdišč kolišč v šestih državah okoli Alp. Slovenski del predstavlja skupaj devet kolišč v dveh skupinah, ki ležijo na območju Občine Ig. S svojo kompleksnostjo skupini predstavljata vse bogastvo in raznolikost koliščarske dediščine v tem delu alpskega obrobja.


Vpis na UNESCO Seznam svetovne dediščine, v nasprotju s široko razširjenim mnenjem, ne zagotavlja posebne zaščite, niti ne prinaša neposrednega financiranja. Vpis na seznam pomeni torej, da mora država s pravnimi, finančnimi, kadrovskimi, strokovnimi, organizacijskimi mehanizmi zagotoviti, da bo spomenik v prihodnje dolgoročno ohranil tiste atribute, zaradi katerih je bil na seznam vpisan.

 

*   *   *