Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Minister Bogovič na Forumu mednarodnega mlekarskega kongresa

Ljubljana, 28. 9. 2012 - Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je na današnjem osrednjem dogodku mednarodnega mlekarskega kongresa Evropskega mlekarskega združenja (World Dairy Forum), ki od srede poteka v Ljubljani, govoril o pomenu mlečnega sektorja za slovensko kmetijstvo, kakor tudi za celotno kmetijstvo EU.

Poudaril je, da je »proizvodnja mleka v Sloveniji ena pomembnejših, če ne najpomembnejša panoga, ki ustvari okoli 14 % naše kmetijske proizvodnje, v čemer smo si zelo podobni z evropskim povprečjem


Slovenija z vidika naravnih danosti spada sicer med države z neugodnimi razmerami za kmetijsko pridelavo. Delež travinja znaša okoli dve tretjini kmetijskih zemljišč, zato je strateškega pomena ohranitev in razvoj govedoreje (mleka, mesa), ki omogoča izrabo prevladujočega travinja, kar je še zlasti značilno za območja z omejenimi dejavniki za pridelavo. Ohranitev števila govedi in proizvodnje sta pomembna dejavnika tako za ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti, kot tudi za preprečevanje zaraščanja, je dejal minister.


Slovenija proizvede okoli 600.000 ton mleka, kar je v evropskem merilu sicer zelo malo, komaj 0,4 %, za nas pa zelo pomembno. S to dejavnostjo se v Sloveniji ukvarja okoli 7.000 proizvajalcev mleka, imamo pa tudi dobre naravne danosti za ekološko proizvodnjo mleka, ki pa je še v razvoju. Z ekološko proizvodnjo se ukvarja okoli 300 proizvajalcev mleka. 


Minister Bogovič je povedal, da zadnjih 10 let, v slovenski mlečni panogi potekajo intenzivne strukturne spremembe. V sektorju »mleko« je bil v zadnjih letih narejen velik napredek na področju kakovosti namolženega mleka, koncentraciji proizvodnje in povečevanju mlečnosti. V obdobju 5 let se je tako število kmetijskih gospodarstev, ki redijo molzne krave, zmanjšalo za več kot 40 %. »Zavedamo se, da se proces prestrukturiranja še ni zaključil, potrebni bodo še nadaljnji ukrepi, ki bodo sektorju omogočili tržno usmerjenost, še posebej bo tržna usmerjenost pomembna po letu 2015, ko se ukinjajo mlečne kvote, ki so bile uvedene leta 1984, in so dolga leta zagotavljale stabilnost prireje mleka, tudi v  težjih razmerah za prirejo,« je še dodal minister.


Pomemben člen mlekarske verige so tudi mlekarne, ki v Sloveniji skupno zaposlujejo okrog 1.000 ljudi. V Sloveniji je delujočih 7 mlekarn, ki svoje interese združujejo preko članstva v  Gospodarski zbornici Slovenije in v GIZ mlekarstva Slovenije. Slovenske mlekarne odkupijo 70 % slovenske oddaje mleka, ostalo se izvozi predvsem v Italijo. Za slovenske mlekarne je izvoz zelo pomemben, saj izvozijo 20 % mlečnih izdelkov. Med izvoznimi trgi so poleg Italije najbolj zastopani trgi bivše Jugoslavije, predvsem Bosna in Hercegovina, Hrvaška in Kosovo. Nekateri slovenski izdelki so dobro znani in cenjeni na trgih nekdanje Jugoslavije, kar predstavlja solidno osnovo za medsebojno sodelovanje v prihodnosti.


Minister se je v svojem govoru navezal tudi na 50. obletnico Skupne kmetijske politike (SKP) EU, ki jo označujemo za temeljni kamen evropskega povezovanja. Oblikovana je bila z namenom, da bi evropskim državljanom omogočila cenovno dostopno hrano, kmetom pa dostojen dohodek. Slovenija je v SKP aktivno vključena že 8 let. Brez učinkovite skupne politike, podprte z zadostnimi finančnimi viri, bi bila trajnostna kmetijska pridelava v marsikaterem delu EU in v marsikateri kmetijski dejavnosti, ogrožena. To velja tudi za slovensko kmetijstvo, ki je zaradi svojih naravnih danosti in strukture v slabšem položaju tako v primerjavi z globalnim trgom kot tudi najbolj razvitim delom kmetijstva v Evropi. SKP je živa in se je ves čas spreminjala ter prilagajala izzivom. Danes, na pragu nove reforme, se mora učinkovito odzvati na probleme, povezane s finančno in gospodarsko krizo, vedno večjim nihanjem cen kmetijskih pridelkov, podnebnimi spremembami in izgubo biotske raznovrstnosti.


Na koncu je minister izpostavil še pomen samooskrbe s hrano za celotno slovensko kmetijstvo. V Sloveniji je ta, z izjemo mleka, zelo nizka. Na področju mleka pa ima Slovenija več kot 115-odstotno samooskrbo. To, po ministrovih besedah, še dodatno nakazuje pomembnost mlekarskega sektorja za slovensko kmetijstvo.

 

*   *   *