Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Minister Bogovič na posvetu Javnih služb kmetijskega svetovanja in nove skupne kmetijske politike

Novo mesto, 26. 11. 2012 – Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič se skupaj z državnim sekretarjem Brankom Ravnikom, generalno direktorico Direktorata za kmetijstvo Martino Bavec in drugimi sodelavci danes udeležuje 27. tradicionalnega posveta Javne službe kmetijskega svetovanja in Skupna kmetijska politika v letih od 2014 – 2020.

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je poudaril pomen današnjega posveta, ki je morda še toliko večji kot v preteklih letih, saj se z vedno hitrejšim tempom približujemo prelomu dveh programskih obdobij: zaključku programskega obdobja Skupne kmetijske politike 2007 – 2013 oziroma novemu programskemu obdobju Skupne kmetijske politike 2014 – 2020.

 

Ena izmed ključnih novosti, ki jih bo potrebno upoštevati pri pripravi navedenih dokumentov, predvsem bodočega programa razvoja podeželja,  je večji poudarek, ki ga Evropska komisija z navezavo na Strategijo »Evropa 2020« v svojih zakonodajnih predlogih sedaj namenja znanju, svetovanju ter povezovanju najrazličnejših akterjev v operativne skupine Evropskih inovativnih partnerstev za učinkovitejši prenos znanja in inovacij v prakso.

 

Pospeševanje prenosa znanja ter inovacij je celo prva izmed šestih prednostnih nalog evropske politike razvoja podeželja po letu 2013. Skupna evropska značilnost namreč je, da se sistemi znanja in inovacij v kmetijstvu in z njim povezanih panogah povsod po Evropi srečujejo z bolj ali manj izraženimi vrzelmi pri prenosu znanja v prakso, razdrobljenostjo v smislu prisotnosti tako formalnih kot tudi številnih novih neformalnih organizacij, ki vstopajo v ta sistem in katerih vloge se pogosto prekrivajo in si konkurirajo. Pojavljajo se različni novi posredniki v sistemu, ki delujejo na tržni podlagi. Razvojna omrežja, grozdi, soustvarjanje znanja ter druge oblike sodelovanja med različnimi akterji, postajajo vedno bolj prisotne. Linearni pristop h prenosu znanja in informacij od »zgoraj navzdol« se je izkazal za nezadostnega, neprilagojenega aktualnim spremembam, zato ga vedno bolj dopolnjuje sistemski pristop k prenosu znanja, ki je veliko bolj difuzen in vključuje različne akterje.

 

Vse to kaže na dejstvo, da povsod po Evropi in tudi doma obstaja še veliko prostora za izboljšave v sistemu prenosa znanja in inovacij v prakso ter da bodo vlaganja na tem področju ključna ne le za nadaljnji razvoj, temveč obstoj kmetijstva in z njim povezanih členov po vseh agro-živilski verigi: »…pri čemer je potrebno preseči v javnosti še vedno pogosto prisotna razmišljanja, da je kmetijsko-živilski sektor tradicionalni nizko tehnološki sektor ter namesto tega utrditi zavest, da slovensko kmetijstvo lahko in mora iskati svojo priložnost v večjem poudarku na znanju…« je bil odločen minister Bogovič. V svojem govoru je še izpostavil, da ima do Kmetijsko svetovalne službe visoka pričakovanja, saj ima ta svojimi nekaj več kot 300 svetovalci izjemen strokovni potencial, s kmetovalci in podeželjem pa najbolj direktni stik glede težav, pričakovanj in seveda razmišljanj o razvoju slovenskega kmetijstva.

 

*    *    *