Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

39. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 28. 11. 2012 – Vlada RS je na 39. redni seji potrdila dva odgovora na uradni opomina Evropske komisije, in sicer zaradi nepravilnega ali nepopolnega prenosa Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in zaradi kršitve Direktive o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv ter Direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Vlada se je na seji opredelila do sprejema predhodne odločbe v zadevi "C-396/12 van der Ham et van der Ham-Reijersen van Buuren" ter treh evropskih predlogov: predloga direktive o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, predloga uredbe o določitvi ribolovnih možnosti, ki so plovilom EU na voljo v letu 2013 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi ter predloga uredbe o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu.

Odgovor na uradni opomin Evropske komisije zaradi nepravilnega ali nepopolnega prenosa Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na uradni opomin Evropske komisije zaradi nepravilnega ali nepopolnega prenosa Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje v pravni red Republike Slovenije.

 

V odgovoru na uradni opomin Komisiji sporočamo, da bo Republika Slovenije odpravila zatrjevane nepravilnosti in nepopolnosti s spremembo Zakona o varstvu okolja in sicer z uvedbo postopka predpresoje in s spremembo Uredbe o posegih v okolje za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje.

 

 

Odgovor na uradni opomin Evropske komisije zaradi kršitve Direktive o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv ter Direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na uradni opomin Evropske komisije zaradi kršitve prvega odstavka 10. člena, 12. in 13. člena, tretjega odstavka 23. člena ter prvega odstavka 36. člena Direktive o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv ter (d) točke tretjega odstavka 5. člena in 6. do 14. člena Direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih zaradi nepravilnega ali nepopolnega prenosa Direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje v pravni red Republike Slovenije.

 

Glede na to, da je bila vloga za podaljšanje veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo izrabljenih gum na območju gradbišča, če bo šlo za predelavo odpadkov v gradbene agregate, ki se bodo uporabili v okviru izvajanja del na območju gradbišča in skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, zavrnjena Albin Promotion nima več veljavnega okoljevastvenega dovoljenja za predelavo odpadkov. Na podlagi sedaj veljavnih predpisov, postopka predelave izrabljenih gum, kot je bil dovoljen z okoljevarstvenim dovoljenjem izdanim 2006, ne moremo šteti za postopek predelave.

 

Sanacijo gramozne jame v občini Kidričevo bo treba izvesti v dveh fazah. Naprej bo potrebno odstraniti izrabljene gume, ki so naložene na celotni površini gramozne jame, nato pa še razrezane ali zmlete izrabljene gume, ki so na dnu gramozne jame.

 

 

Opredelitev RS do sprejema predhodne odločbe v zadevi C-396/12 van der Ham et van der Ham-Reijersen van Buuren

 

Vlada RS se je na današnji seji opredelila do vprašanj Sodišča Raad van State (Nizozemska), ki je v zadevi C-396/12 van der Ham et van der Ham-Reijersen van Buuren postavilo tri vprašanja:

 

1. Kako je treba razlagati pojem “namerno povzročena kršitev” iz člena 51(1) Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005, ali gre za takšno kršitev že, kadar je kršena dolgoročna ustaljena politika v smislu člena 8(2)(c) nacionalnih smernic o pravnem okviru za navzkrižno skladnost v skupni kmetijski politiki?

 

2. Ali pravo Unije nasprotuje temu, da se v državi članici šteje, da je bil predpis “namerno” kršen v smislu navedenih uredb, kadar je podana ena ali več okoliščin:

  • pri kršitvi zadevne zahteve navzkrižne skladnosti se predpostavlja, da je storjena namerno;
  • zadevna zahteva navzkrižne skladnosti je zapletena;
  • gre za dolgoročno ustaljeno politiko;
  • gre za aktivno ravnanje ali zavedno opustitev;
  • kmet je bil že prej opozorjen na pomanjkljivo izpolnitev zahtev navzkrižne skladnosti;
  • na podlagi obsega neizpolnitve zahteve navzkrižne skladnosti se šteje, da je bilo to storjeno namerno?

3. Ali lahko za “namerno povzročeno kršitev” odgovarja prejemnik pomoči, kadar je dela izvršila tretja oseba po naročilu tega prejemnika?

 

Republika Slovenija se je do postavljenih vprašanj opredelila na naslednji način:

 

AD1) Pojem namerno povzročena kršitev oziroma neskladnost glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja je potrebno razlagati tako, da pojem namerno zajema kumulativno elementa vednosti in volje, ki sta izpolnjena, če oseba, ki opravlja dejavnost s takim ciljem ali tako posledico, tema namerno sledi ali vsaj ve, da bi to delovanje ali opustitev lahko pripeljala do takega cilja ali take posledice in v to možnost privoli.

 

AD2) Pravo Unije nasprotuje določbam prava države članice, ki na splošno predpisujejo, da se konkretno določene kršitve dolgoročno ustaljene politike na področju obveznosti navzkrižne skladnosti skupne kmetijske politike, štejejo za namerno povzročene.

 

AD3) Določbo o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja je potrebno razlagati tako, da je upravičenec načeloma lahko neposredno odgovoren tudi za namerno dejanje ali opustitev, ki ga je na področju zahtev navzkrižne skladnosti skupne kmetijske politike izvršila tretja oseba po naročilu tega upravičenca, pri čemer se obseg in trajanje upravne sankcije določi glede na izkazano krivdo upravičenca in ne glede na izkazano krivdo tretje osebe.

 

 

Stališče Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela stališče do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.

 

Slovenija načeloma podpira besedilo Predloga sprememb obeh direktiv.

 

Za Slovenijo je v razpravah o spodbujanju rabe biogoriv pomembno, da rešitve ne povzročijo manjše samooskrbe s hrano in izgube najkvalitetnejših zemljišč za pridelavo hrane ter izgube biotske raznovrstnosti doma in po svetu; da ustvarijo enake konkurenčne pogoje za proizvajalce biogoriv ter da ustrezno prispevajo k doseganju ciljev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

 

Slovenija podpira omejitev prispevka biogoriv in tekočih biogoriv iz žitaric, poljščin z visoko vsebnostjo škroba ter rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic (t.j. uporaba za prehrano) pri izračunu deleža končne porabe energije v prometu.

 

Slovenija je zadržana do predloga večkratnega upoštevanja energijske vrednosti surovin za biogoriva druge generacije pri upoštevanju končne porabe energije samo v prometu. Tak pristop bi lahko postavil v neenakopraven položaj drugi segment uporabe biogoriv in sicer kot obvezni nacionalni splošni cilj uporabe obnovljivih virov energije v končni bruto uporabi energije.

 

Slovenija podpira spremembo najnižjega praga prihranka emisij toplogrednih plinov za biogoriva in sicer: 60 % za nove obrate, ki so začeli obratovati po 1. juliju 2014 ter 35% do konca leta 2017 in 50% od leta 2018 dalje za obrate, ki že delujejo oziroma bodo pričeli z delovanjem do 1. julija 2014. V nadaljnjem postopku usklajevanja sprememb obeh direktiv smo do datumov in najnižjega praga prihranka emisij toplogrednih plinov za nove obrate lahko tudi fleksibilni.

 

Zaradi nejasnosti rešitev je Slovenija zadržana do predloga glede dodatnega poročanja, s katerim bi bili dobavitelji goriv zavezani poročati o postopkih proizvodnje biogoriv ter o ocenjenih emisijah zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč. V kolikor bi se na ravni EU vzpostavil enoten sistem sledljivosti biogoriv (vključno z biogorivi, ki izvirajo izven EU), bi bilo ustrezno prilagojeno poročanje za Slovenijo sprejemljivo.

 

Republika Slovenija podpira predlog določb glede standardov kakovosti motornih bencinov in dizelskih goriv, da se v bodoče pri številki standarda ne navaja tudi leto izdaje.

 

Glede delegiranih aktov Slovenija načeloma meni, da je preveč vsebin prepuščeno v odločanje Evropski komisiji, zato si bo prizadevala najti način za bolj uravnotežen pristop.

 

Republika Slovenija je lahko fleksibilna do datuma uveljavitve direktive.

 

 

Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti, ki so plovilom EU na voljo v letu 2013 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela stališče do Predloga uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti, ki so plovilom EU na voljo v letu 2013 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi.

 

Republika Slovenija podpira predlog uredbe Sveta o določitvi ribolovnih možnosti, ki so plovilom EU na voljo v letu 2013 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, za katere ne veljajo mednarodna pogajanja ali sporazumi.

 

Predlog uredbe slovenskega ribištva ne zadeva neposredno, saj se nanaša na ribolov v Atlantiku in Severnem morju, poleg tega pa Slovenija ni vključena v noben režim omejevanja ribolovnih možnosti oziroma ribolovnega napora na ravni EU.

 

 

Stališče Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu

 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela stališče do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Øresundu.

 

Republika Slovenija ne nasprotuje predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 2187/2005 o ohranjanju ribolovnih virov s tehničnimi ukrepi v Baltskem morju, Beltih in Oresundu.

 

Predlog uredbe ne zadeva slovenskega ribištva neposredno, saj se nanaša na Baltsko morje, Belte in Oresund. Republika Slovenija bo pri obravnavi predloga uredbe pozorna na horizontalna vprašanja v povezavi s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju.

 

Republika Slovenija meni, da bi bilo ustrezno, da se za tiste elemente predloga uredbe, kjer gre v osnovi za izvedbena določila in za izvajanje katerih so potrebni enotni pogoji (npr. predpisane lastnosti ribolovnega orodja), predvidi možnost sprejemanja izvedbenih aktov Komisije.

 

Republika Slovenija tudi meni, da je pooblastilo Komisiji za sprejemanje delegiranih aktov smiselno časovno omejiti, pri čemer je smiselno veljavnost delegiranih aktov omejiti na pet let, Komisija bi morala šest mesecev pred iztekom petletnega obdobja pripraviti poročilo, delegirana pooblastila pa bi po preteku petletnega obdobja veljala naprej, če jih ne bi preklicala Svet ali Evropski parlament.

 

*   *   *