Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Kmetijski ministri EU tudi o evropskem sistemu razdeljevanja sadja v šolah

Bruselj, 28. 1. 2013 - Na prvem zasedanju Sveta kmetijskih ministrov EU pod irskim predsedstvom, ki se ga je s strani Slovenije udeležil državni sekretar Branko Ravnik, so se ministri najprej seznanili s programom predsedovanja irskega predsedstva. V nadaljevanju so ministri večino časa namenili vsebinam s področja ribištva, sistemu razdeljevanja sadja v šolah ter problematiki vpliva neonikotinoidov na zdravje čebel.

Uvodoma je predsedujoči irski minister Simon Coveney predstavil program predsedstva in kot prioritete izpostavil dokončanje reform Skupne kmetijske politike (SKP) in skupne ribiške politike (SRP) ter začetek obravnave zakonodajnega svežnja s področju zdravja živali in rastlin, trženja semenskega in razmnoževalnega materiala ter uradnega nadzora. Državni sekretar Branko Ravnik je pozdravil program dela in prioritete irskega predsedstva ter povedal, da je za Slovenijo zlasti pomembno, da se doseže napredek v pogajanjih o reformi SKP in SRP in se s tem zagotovi pravočasno izvajanje zakonodaje v novem finančnem obdobju 2014-2020. Slovenija je zagotovila svoje sodelovanje pri doseganju zastavljenih ciljev. Za Slovenijo je pomemben tudi začetek obravnave zakonodajnega paketa s področja zdravja živali in rastlin, s katerim naj bi se dosegla posodobitev in poenostavitev obstoječih predpisov, s posebnim poudarkom na preventivi z namenom doseganja višje zaščite potrošnikov v EU, kot tudi krepitve izvoza EU ter varnosti uvožene hrane.


Na področju ribištva so ministri izmenjali mnenje predvsem o nadaljnjih korakih na področju obravnave vseh treh uredb v okviru reforme SRP. Ministri so se strinjali, da je treba dogovor z Evropskim parlamentom doseči najkasneje junija letos. Kot ključna odprta vprašanja so izpostavili obveznost popolnega iztovora vsega ulova oz. prepoved zavržkov, okrepitev organizacij proizvajalcev ribiških in ribogojskih proizvodov ter vprašanje sprejemanja večletnih načrtov upravljanja ribištva. V tem delu se Slovenija zlasti zavzema za daljše prehodno obdobje in ustreznejšo izjemo v okviru vprašanja obveznosti popolnega iztovora vsega ulova. Kot mnoge druge države članice se je Slovenija zavzela za dodelitev enake ravni sredstev novega Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, kot jo je prejela v okviru trenutnega finančnega obdobja.


V popoldanskem delu se je Svet EU najprej seznanil s problematiko vpliva neonikotinoidov na zdravje čebel. Slovenija se v tem pogledu zavzema za sprejetje začasnih ukrepov na nivoju EU glede uporabe z neonikotinoidi tretiranega semena koruze in oljne ogrščice, ki glede na ugotovitve Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) predstavljajo nesprejemljivo tveganje za čebele. Komisar za zdravje in potrošnike, Tonio Borg je predstavil stanje glede uveljavitve novih standardov dobrobiti prašičev v skupni hlevski reji. Slovenija se zavzema za dosledno uporabo novih standardov. Meni, da je poleg živali, treba sedaj predvsem zaščititi skladne proizvajalce in preprečiti nelojalno konkurenco proizvajalcev, ki novih standardov ne izpolnjujejo.


V okviru poročila Komisije o izvajanju evropskega sistema razdeljevanja sadja v šolah, je državni sekretar Ravnik izpostavil uspešno izvajanje te sheme v Sloveniji, kjer je trenutno vključenih 80 % vseh osnovnošolskih otrok in za katero bo Slovenija v tem šolskem letu namenila dobrih 880 tisoč evrov. Namen programa je spodbuditi trajno povečanje deleža sadja v prehrani otrok in s tem vplivati tudi na oblikovanje bolj zdravih prehranjevalnih navad. Glede na to, da se shema uspešno izvaja, se Slovenija zavzema tudi za dolgoročno nadaljevanje ukrepa in predlagano povečanje obsega sredstev na EU ravni iz 90 mio na 150 mio evrov/letno za prihodnje finančno obdobje, od 2014 dalje.


Pod točkami razno je Komisija poročala o poteku pogajanj za sklenitev prosto trgovinskega sporazuma med EU in Kanado, ki naj bi se predvidoma zaključila že v letos februarja. V okviru sporazuma je predvidena tudi liberalizacija trgovine s kmetijskimi proizvodi, vključno z zaščito intelektualne lastnine in geografskimi označbami. V razpravi je Slovenija izpostavila potrebo po uravnoteženem pristopu v pogajanjih na kmetijskem področju, zlasti vezano povečanje uvoznih količin za goveje in prašičje meso.


Komisija je nato poročala še o poteku pogajanj za sklenitev novega multilateralnega dogovora v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO). V okviru pogajanj, ki potekajo že več let, obstajajo določena pričakovanja, da bi se na letošnji decembrski ministrski konferenci sprejelo dogovor vsaj za nekatere teme, kjer so obeti za pogajalski izid najlažji. Pri tem države v razvoju in neto izvoznice hrane pogojujejo uspeh pri olajševanju trgovine s koncesijami na področju kmetijstva. V razpravi se je Slovenija zavzela za nujnost sledenju uravnoteženem pogajalskem rezultatu v okviru paketnega pristopa, kar pomeni, da ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno in je menila, da mora biti parcialno odpiranje kmetijskih vsebin le izjema in ne pravilo.

 

*    *    *