Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Poziv k nevznemirjanju in nekrmljenju divjadi

Ljubljana, 25. 2. 2013 – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), Lovska zveza Slovenije (LZS) in Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) naprošajo vse obiskovalce gozdov, da ne vznemirjajo divjadi in je ne krmijo. Še posebej prosijo vse lastnike psov, da jih med sprehodom ne spuščajo s povodcev.

V hudih zimah kot je letošnja, zlasti zaradi visoke snežne odeje, je divjad bolj izpostavljena zunanjim dejavnikom, zato MKO, LZS in ZGS v takšnih razmerah še posebej opozarjajo, da lahko vsakršno vznemirjanje, divjad smrtno ogrozi. Ob tem izpostavljajo vožnjo z motornimi sanmi izven poligona, smučanje izven označenih smučišč, sprehode izven uhojenih poti in še posebej spuščanje psov s povodcev med sprehodom. Kjer snežna odeja presega 40 cm je, razen v izjemnih okoliščinah dovoljenih s posebnimi odločbami resornega ministrstva ali pristojnih inšpekcijskih služb, prepovedana tudi vsakršna lovska aktivnost.


Živali so sicer prilagojene na zimo z zamenjavo letne z zimsko dlako in tolščo, ki jo pridobijo že v jesenskih mesecih in jim pomaga prebroditi zimo. Osnovna strategija preživetja divjadi pozimi pa je tudi čim manj gibanja in porabljanja energije, zato se umakne v tako imenovana prezimovališča, kjer ob skromni zimski prehrani potrebuje predvsem mir. Prav zato je pomembno, da se kot souporabniki njenega življenjskega prostora zavedamo, da divjad vsako vznemirjanje moti in jo lahko smrtno ogrozi. Pri tem MKO, LZS in ZGS opozarjajo predvsem na problematiko pogostega izpuščanja psov, ki lahko kaj hitro posežejo v življenjski prostor divjadi, ko jo preganjajo. Divjad se v visokem snegu že tako ali tako težko giblje, kar pa je pri pomanjkanju hrane, zagotavljanju dodatne energije zaradi mraza in nato še zaradi bežanja pred psom zanjo lahko celo usodno, saj težko nadomesti izgubljeno energijo. Tako oslabele živali postanejo lažji plen ali pa shirajo in zbolijo.


Poleg tega je treba izpostaviti, da v takšnem času za divjad ustrezno poskrbijo tako lovski čuvaji oziroma zaposleni v loviščih s posebnim pomenom kot lovci iz lovskih družin v ostalih loviščih. V kriznem obdobju, ko divjadi primanjkuje hrane, se uporabljajo krmišča, na katerih je krmljenje divjadi dovoljeno le lovcem, skladno z načrti za upravljanje z divjadjo, za kar so tudi strokovno usposobljeni. Krma, ki jo polagajo divjadi, je količinsko in strukturno (močna, sočna in voluminozna krmila) uravnotežena. Zato velja posebno opozorilo prebivalcem, ki niso člani lovskih organizacij, da ne poskušajo zalagati krmišč na lastno roko ali krmiti divjadi na neprimernih mestih in v bližini človeških bivališč, temveč, da to strokovno opravilo prepustijo lovcem, saj lahko z nepravilnim krmljenjem divjadi povzročijo več škode kot koristi.

 

*    *    *