Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Kmetijski ministri podprli sistem neposrednih plačil prilagojen na specifične razmere v državah članicah ter razpravljali o aferi s konjskim mesom

Bruselj, 26. 2. 2013 - Na drugem dvodnevnem zasedanju Sveta kmetijskih ministrov pod irskim predsedstvom ministra Simona Coveneya, so ministri včeraj razpravljali o novem sistemu neposrednih plačil ter transparentnosti vezani na javno objavo prejemnikov pomoči iz EU kmetijskih skladov. Ministri so se seznanili tudi z ukrepi, zadnjimi informacijami ter razsežnostjo afere s konjskim mesom zaradi nepravilnega označevanja govejega mesa. Na zasedanju je Avstrija predstavila pobudo glede nove evropske beljakovinske strategije. Današnji dan zasedanja je namenjen ribiškim vsebinam.

Osrednja tema tokratnega prvega dne zasedanja Sveta je bila razprava o novem sistemu neposrednih plačil s posebnim poudarkom na večji prožnosti pri definiranju osnovnega plačila in notranji konvergenci plačil. Kar zadeva notranjo konvergenco, je osnovni predlog Komisije predvideval, da bodo morale države članice do leta 2019 morale doseči enotno stopnjo neposrednih plačil na regionalni oziroma nacionalni ravni.

 

Državni sekretar Branko Ravnik je pozdravil predlog predsedstva, ki predvideva uvedbo številnih, za Slovenijo pozitivnih, elementov. Slovenija se je namreč že v dosedanjih razpravah ves čas odločno zavzemala, da je z vidika doseganja ciljev reforme ključna večja prožnost pri definiranju osnovnega plačila, saj bo samo na ta način možno doseči zastavljene cilje na ravni posameznih članic in reševati probleme, ki jih prinaša reforma za dohodke posameznih sektorjev in skupin proizvajalcev.

 

Slovenija se je zato ponovno zavzela za možnost uvedbe različnih višin plačilnih pravic za njive in travinje. Predlog predsedstva sicer ne predvideva uvedbo te možnosti, uvaja pa primerljiv model, po katerem ima država članica možnost uporabe t.i. korekcijskega količnika, ki se ga lahko uporabi za trajno travinje na območjih s težjimi klimatskimi razmerami in drugimi naravnimi omejitvami. Glede na primerljiv učinek tega predloga z slovenskim predlogom, je DS Ravnik to možnost pozdravil in označil kot korak v pravo smer. Med ostalimi elementi predloga predsedstva je za Slovenijo zanimiva še rešitev, ki bi državam članicam omogočila, da se v večji meri upošteva dejanska proizvodnja na kmetijah v letu 2011. Slednje se lahko upošteva kot kriterij za določitev različnih hitrosti uvedbe enotnih plačil na ravni države. Konkretno to pomeni, da se kmetijam, ki so opustile določen tip proizvodnje, v prehodnem obdobju ne plačuje več zgodovinskih plačil, ki ne temeljijo na dejanski kmetijski dejavnosti.

 

Ministri so tudi razpravljali o transparentnosti vezani na javno objavo prejemnikov pomoči iz obeh EU kmetijskih skladov. EK je že oktobra lani ministrom predstavila nov predlog uredbe o javni objavi informacij o upravičencih, katerega cilj je transparentna poraba EU javnih sredstev in s tem krepitev javne kontrole nad porabo javnih sredstev. Ozadje predloga se navezuje na sodbo Evropskega sodišča, ki je naložilo spremembo zakonodajnega okvira,  saj je menilo, da so veljavna pravila o javni objavi podatkov fizičnih oseb nesorazmerna  z individualno pravico za zaščito osebnih podatkov. V razpravi je Slovenija podprla koncept okrepitve javnega nadzora nad porabo sredstev in hkrati poudarila, da je treba zagotoviti legitimnost takšnega nadzora. Z širšo razpravo glede te problematike bi se preučilo ali je cilj transparentnosti možno doseči tudi na kakšen drug način.

 

Države članice so pozdravile hiter in učinkovit odziv irskega predsedstva ter odziv in ukrepe Komisije za sofinanciranju poostrenega nadzora izdelkov. Afera z neoznačenim konjskim mesom ostaja v mejah goljufije, kriminalnih dejanj posameznikov. V preiskavo je vključen Evropol. Zdravje potrošnikov ni ogroženo. EU zakonodaja je dobra, potrebno jo je le dosledno izvajati in učinkovito nadzirati. Na osnovi pridobljenih izkušenj ministri želijo, da se v prihodnje opravi razprava o morebitnih dodatnih ukrepih, kot na primer izboljšanje uradnega nadzora, predvsem samo-nadzora pri nosilcih dejavnosti, širjenja obsega preiskav, hitrejše medsebojno obveščanje med organi držav članic in Komisijo, izboljšanje sledljivosti surovin sestavljenih izdelkov ter označevanje porekla tudi za sestavljene izdelke iz mesa. Komisija bo še pred koncem leta pripravila poročilo o označevanju in sledljivosti, predvsem mesa in mesnih izdelkov.

 

Slovenija je do sedaj odkrila 2 primera, kjer je bilo v končnem izdelku za kupca, namesto govejega odkrito konjsko meso, ki pa ni bilo označeno; javnost ob tem od pristojnih organov ter nosilcev dejavnosti upravičeno pričakuje odgovore in zagotavljanje varne hrane. Odgovorni nosilci dejavnosti ter učinkovit uradni nadzor omogočata varnost v prehranski verigi, ki bosta prepričala potrošnika. Na osnovi pridobljenih izkušenj je potrebno preučiti kje obstajajo šibkosti obstoječega sistema in kako preprečiti bodoče zlorabe. Državni sekretar Ravnik je v razpravi še poudaril, da je Slovenija vedno zagovarjala boljšo sledljivost, ki vključuje tudi označevanje porekla sestavin. 

 

Na zasedanju je Slovenija (kot tudi mnoge druge države članice) podprla Avstrijo, ki je ministrom predstavila pobudo glede nove evropske beljakovinske strategije. Avstrija je v pobudi izpostavila problem nezadostne proizvodnje beljakovinske krme, pri čemer je stopnja samopreskrbe v EU glede beljakovinske krme samo 33 %. Posledica tega je povečano povpraševanje po uvozu krme iz tretjih držav. Slovenija se tega problema zaveda in je skupaj s partnerskimi državami Podonavske strategije, ki vključuje še Avstrijo, Romunijo, Bavarsko, Srbijo, Hrvaško, BIH ter Švico pred kratkim podpisala "deklaracijo o soji", katere namen je spodbuditi sodelovanje pri razvoju sistema proizvodnje kakovostne soje.

 

*    *    *