Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Ministri v okviru reforme Skupne ribiške politike dosegli politični dogovor glede odprave zavržkov

Bruselj, 27. 2. 2013 - Drugi dan zasedanja Sveta za kmetijstvo in ribištvo so ministri po dolgotrajnih nočnih pogajanjih dosegli dogovor o najpomembnejši politični prioriteti reforme Skupne ribiške politike (SRP), uveljavitvi obveznosti popolnega iztovora vsega ulova. S tem novim ukrepom namerava EU pomembno zmanjšati zavržke rib. Slovenija je v pogajanjih o uveljavitvi obveznosti popolnega iztovora uspela pridobiti v besedilo uredbe možnost uporabe de minimis izjeme za primere, ko bi izvajanje popolnega iztovora povzročilo ribičem nesorazmerno visoke stroške. V pogajanjih je skupaj z ostalimi enako mislečimi državami uspela pridobiti dovolj visok prag za uporabo te izjeme. Obveznost popolnega iztovora se bo začela izvajati za male pelagične vrste po celotni EU že s 1. 1. 2014. Za ostale vrste v Sredozemlju, za katere so predpisane minimalne velikosti iztovarjanja, pa bo obveznost začela veljati eno leto kasneje od prvotno predvidenega, in sicer šele leta 2017.

Slovenija je že v prvem krogu političnega dogovora Sveta EU, junija lani, uspela doseči vključitev izjeme de minimis za primere, ko bi izvajanje popolnega iztovora povzročilo ribičem nesorazmerne stroške. Tokrat si je zato prizadevala, da bi bilo mogoče uporabiti de minimis izjemo hkrati z začetkom veljavnosti obveznosti popolnega iztovora. Slovenija si je tudi prizadevala, da bi bil delež celotnega letnega ulova posamezne vrste rib, ki se jih lahko zavrže, 10 %. Obenem je Slovenija predlagala, da bi se obveznost popolnega iztovora za male pelagične vrste v Sredozemlju začela izvajati leto kasneje, in sicer šele 2015.


Končni kompromisni predlog določa, da se začne izvajati popolni iztovor za male pelagične vrste (za Slovenijo pomembni sardela in sardon) v celotni EU s 1. 1. 2014, kot je prvotno predlagala Komisija. Kljub temu pa se za ostale vrste v Sredozemlju, za katere so predpisane minimalne velikosti iztovarjanja, obveznost uveljavlja eno leto kasneje od prvotno predvidenega, in sicer šele leta 2017.


Glede de minimis izjeme je bil sprejet dogovor, da bo neželeni ulov dovoljeno vrniti v morje, če bo ta predstavljal do skupno devet namesto prvotno predlaganih pet odstotkov celotnega letnega ulova posamezne vrste rib v prvih dveh letih ter osem odstotkov v tretjem in četrtem letu. V petem letu se bo ta delež znižal na sedem odstotkov in na tej ravni tudi ostal. V izjemo bodo vključena vsa ribolovna orodja, katerih neželeni ulov bo manjši od določenega deleža glede na celotni skupni ulov tega orodja. Delež neželenega ulova za posamezen tip ribolovnih orodij bo določen naknadno v večletnih oz. posebnih načrtih za popolni iztovor.


Na predlog Slovenije je bila sprejeta tudi politična izjava, v kateri se Komisija in Svet EU strinjata, da je treba zagotoviti istočasni začetek veljavnosti obveznosti popolnega iztovora skupaj s potrebnimi izvedbenimi ukrepi, vključno z izjemo de minimis. Slovenija je na zasedanju namreč izrazila skrb, da izjeme de minimis ne bi bilo mogoče uporabiti že ob samem začetku uveljavitve obveznosti, saj uredba določa, da je treba de minimis izjemo predhodno podrobneje opredeliti v večletnih načrtih upravljanja. Zaradi morebitnega zakasnelega sprejema tovrstnih načrtov bi lahko prišlo do situacije, v katerem bi obveznost popolnega iztovora že veljala, vendar pa država zaradi pomanjkanja pravne podlage ne bi mogla istočasno uporabiti izjeme de minimis.


Državni sekretar Branko Ravnik, ki je zastopal Slovenijo tudi na trilateralnih pogajanjih ob robu zasedanja Sveta, je izpostavil, da Slovenija sicer podpira cilje reforme ribiške politike, vendar ti ne smejo ogroziti že sicer zelo majhnih in trajnostnih ribiških sektorjev. Pri tem je poudaril izjemno znižanje slovenskega gospodarskega ulova rib v zadnjih dveh desetletjih in da sedanji ulov omogoča le ohranitev tradicije in večnamenske funkcije ribiškega sektorja. »Zato smo občutljivi na ukrepe, ki dodatno in prekomerno administrativno in finančno nesorazmerno obremenjujejo ribiški sektor, ne da bi ob tem dosegli sorazmernost med ukrepi in učinki na okolje,« je dejal Ravnik.
Slovenija si je ves čas pogajanj o predlogu temeljne uredbe o SRP prizadevala za izvajanje prepovedi zavržkov oziroma obveznost popolnega iztovora rib, ki bi bila izvedljiva v praksi ter slovenskim ribičem ne bi povzročila nesorazmernih stroškov. Pri tem se je odločno zavzemala za upoštevanje posebnosti malih ribiških sektorjev z velikim deležem malega priobalnega ribištva.


Ministri so tokrat odločali le o preostalih, ključnih političnih vprašanjih, o katerih niso sprejeli dokončne politične odločitve junija lani. Slednje vključuje datume začetka veljavnosti obveznosti popolnega iztovora rib, prag dopustnih zavržkov v okviru de minimis izjeme, izjeme za merjaščevko in sinjega mola v neciljnem ribolovu, vprašanja izvajanja okoljskih obveznosti v okviru ribiške politike ter še nekaj drugih rešitev za prilagoditev kvot na novo obveznost.

 

*    *    *