Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Minister Židan na prvem neformalnem sestanku s hrvaškim kolegom

Lovran, 6. junij 2013 - Na pobudo hrvaškega ministra za varstvo okolja in narave Mihaela Zmajlovića je včeraj potekal prvi neformalni sestanek z novoimenovanim ministrom za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije Dejanom Židanom. V začetku aprila je Državni zbor RS ratificiral pristopno pogodbo Republike Hrvaške, kar je dodatno utrdilo temelje za nadaljnje skupne aktivnosti obeh sosednjih držav.

Sodelovanje med državama, ki sta že sedaj povezani zaradi svoje bližine in  geografskega položaja bo še bolj pomembno, ko bodo odstranjene meje ob vstopu Hrvaške v EU. Podobnosti, ki so posledica zgodovinskih geopolitičnih dogodkov, pa tudi geografskega položaja, se lahko na najboljši način izkoristijo z izmenjavo izkušenj in sodelovanjem pri razvijanju skupnih projektov.

 

Slovenija je z vstopom v EU postala vodilna država glede na stopnjo biotske raznovrstnosti, s skoraj 38% deležem v območju Natura 2000. Večino obstoječih območij Nature 2000 pri nas predstavljajo gozdovi, območja nad gozdno mejo in skalovja, skupaj 75%, kmetijska zemljišča pa obsegajo 20% Nature. Z Naturo 2000 se v Sloveniji ohranja njene naravne danosti in naravne vire ter ohranja privlačnost za trajnostni turizem (po podatkih SURS ca. 30% tujih turistov v Slovenijo privabi prav ohranjena narava, prav tako tretjina Slovencev svoj prosti čas redno preživlja v ohranjeni naravi). Zato je Natura 2000 razvojni potencial prav za turizem in z njim povezane panoge.

 

Hrvaška bo v območju Natura 2000 imela približno 30% skupne površine, oziroma 37% površine kopna. Glede na evropsko povprečje, ki je 18% sta obe državi sta v samem vrhu po bogastvu biodiverzitete. Na sestanku sta se ministra pogovarjala o izkušnjah in izzivih, ki sta jih državi  imeli v procesih izbire območij Natura 2000 in komunikaciji izbranih območij do javnosti. Kot je na sestanku podaril slovenski minister Židan, je bila poseben izziv v Sloveniji izbira območij, ki naj bi temeljila izključno na naravoslovnih in strokovnih kriterijih enakim za vse države članice Evropske unije. Za določena področja so v Sloveniji uporabljeni tudi družbeno ekonomski kriteriji. Ker so predlagana območja predmet vrednotenj preko biogeografskih seminarjev Evropske komisije, se je  Slovenija soočila z odločitvijo Evropske komisije, na podlagi katere je morala vrniti izločena področja v območje Nature 2000.

 

Z vstopom Hrvaške v EU postanejo skupne tudi obveze glede mejnih območij Nature 2000: Mura, Drava, Sotla, Gorjanci, Kolpa, Dragonja ter skupnih populacij evropsko pomembnih vrst (naštete so najbolj izpostavljene): rjavi medved, volk, ris, delfini, gozdne vrste ptic, ribe.

 

Z določitvijo območij Natura 2000, posebej tistih, ki se nahajajo ob meji Hrvaške in Slovenije, se odpira prostor za sodelovanje med dvema državama na projektih varovanja teh področij. Sodelovanje na področju varovanja in ohranjanja velikih zveri, volka, medveda in risa, že poteka, napovedani pa so še novi sestanki na operativnem nivoju ter priprava skupnega IPA projekta, ki je vezan na spremljanje (monitoring) velikih zveri. Minister Zmajlović je na sestanku podprl ministra Židana pri pripravi za nominacijo Slovenije za priključitev svojega področja v čezmejni Rezervat biosfere Mura-Drava-Donava, ki sta ga razglasili Hrvaška in Madžarska, ter poudaril, da  Hrvaška na operativnem nivoju  pomaga z menjavo strokovnih podlag.

 

31% območij Natura 2000 na Hrvaškem so kmetijske površine, a najpomembnejši mehanizem za ohranjanje vrst in  habitatov na teh območjih je prostovoljno izvajanje ukrepov ohranjanja biodiverzitete, oziroma kmetijsko okoljski ukrepi. Slovenija je podobne mehanizme oziroma kmetijsko okoljske ukrepe razvila tudi za svoja območja Natura 2000. Ker so ti ukrepi najbolj podobni tistim, ki jih načrtujejo na Hrvaškem,  je minister Židan na sestanku predstavil ministru Zmajloviću slovenske izkušnje in primere dobrih praks. Z namenom izmenjave informacij je na strokovnem nivoju predlagano sodelovanje hrvaških svetovalcev, ki delujejo na razvoju kmetijsko okoljskih ukrepov, s slovenskimi kolegi.

 

Sodelovanje med državama že več let poteka tudi na področju postopkov čezmejnih vplivov na okolje. Oba ministra sta se strinjala, da je zaradi okoljskih in energetskih razlogov z vsemi zgrajenimi in načrtovanimi hidroelektrarnami na Savi potrebno upravljati kot z enotnim sistemom verige hidroelektrarn, glede na to, da se nahajajo na istem vodnem telesu. Na sestanku sta se ministra pogovarjala tudi o nujnem medsebojnem sodelovanju pri optimalnem načrtovanju bodočih projektov, v izogib morebitnim negativnim čezmejnim vplivom.

 

Oba ministra, mag. Dejan Židan in Mihael Zmajlović, sta se ob koncu srečanja dogovorila za čimprejšnje srečanje tudi v Sloveniji.

 

 

*    *    *