Skoči na vsebino

NOVICA

Zaključena pogajanja o reformi Skupne kmetijske politike – Slovenija zadovoljna s pogajalskim dosežkom

Luksemburg, 26. 6. 2013 – Ministri EU, pristojni za kmetijstvo, so danes zgodaj zjutraj zaključili večletna pogajanja o reformi Skupne kmetijske politike za obdobje 2014 – 2020. Minister mag. Dejan Židan je ob zaključku pogajanj poudaril, da »je Slovenija zadovoljna s pogajalskim dosežkom saj kmetijska politika omogoča stabilnost proizvodnje hrane, bolj sonaravno kmetijstvo (ozelenitev kmetijstva) in dodatno podporo mladim v kmetijstvu«.

Svet kmetijskih ministrov je ponoči sprejel dopolnjen pogajalski mandat Sveta za zaključek pogajanj o reformi Skupne kmetijske politike z Evropskim parlamentom. V pogajanjih, ki so potekala že od nedelje popoldne in se jih je prvič v zgodovini udeležil tudi Evropski parlament, so se ministri dogovorili še o zadnjih odprtih vprašanjih. Minister Židan je dosego političnega dogovora ocenil kot velik uspeh, saj so države članice uspele zbližati stališča, in tako oblikovati končen mandat, ki predstavlja dobro osnovo za dogovor z Evropskim parlamentom. Slednje se nanaša zlasti na obveznost uvedbe nekaterih novih elementov neposrednih plačil s strani držav članic, uvedbe t.i. ukrepov ozelenitve, stopnje poenotenja neposrednih plačil na ravni države ter obsega ukrepov enotne skupne tržne ureditve.


»Pogajalski mandat, sprejet na Svetu, predstavlja dobro izhodišče predsedujočemu irskemu ministru za kmetijstvo, za dosego končnega dogovora, saj so se kmetijski ministri na ključnih področjih približali marsikateri zahtevi Evropskega parlamenta,« je ocenil minister mag. Židan ter dodal, da so predlagani kompromisi kljub temu dobri za Slovenijo in slovenskega kmeta.


Predvideno je obvezno izvajanje sheme za mlade kmete, na podlagi katere bodo ti prejemali poseben dodatek pri neposrednih plačilih. Države članice bodo morale omejiti upravičence neposrednih plačil zgolj na aktivne kmete. Po besedah ministra mag. Židana je uporaba negativne liste (ki iz prejemnikov neposrednih plačil izključuje npr. tudi letališča in golf igrišča) pomemben prvi korak v smeri, da bodo prejemniki pomoči dejansko tisti, ki s ukvarjajo s kmetijstvom.


Za Slovenijo je še posebej pomembno, da ne bo treba uvesti enotnih neposrednih plačil na hektar, kar je v osnovi predlagala Komisija. Kompromisni predlog namreč predvideva alternativne možnosti za države članice pri izbiri načina poenotenja sedanjih različnih višin neposrednih plačil, ki jih prejemajo posamezni kmeti na podlagi pretekle kmetijske proizvodnje. Po prehodnem obdobju, ki se bo končalo leta 2019, bodo kmetije upravičene do neposrednih plačil v višini najmanj 60 % povprečne vrednosti neposrednih plačil na hektar. Ob tem je dogovorjena posebna varovalka za tiste kmetije, ki imajo sedaj nadpovprečno visoka plačila, da v tem procesu ne bodo izgubile več kot 30 % sedanje višine neposrednih plačil.


Veliko več manevrskega prostora bodo imele države tudi glede proizvodno vezanih podpor. Te obsegajo širok nabor sektorjev, katerim se lahko dodelijo proizvodno vezana plačila v višini do 13 % nacionalne ovojnice ter dodatnih 2 % posebej za beljakovinske rastline.


Ena izmed ključnih novosti reforme je tudi uvedba t.i. ukrepov ozelenitve oziroma obveznih kmetijsko okoljskih ukrepov v okviru neposrednih plačil. Po ministrovih besedah je »za Slovenijo pomembno, da končni predlog z upoštevanjem določenih pragov omogoča enostavno in učinkovito izvedbo teh ukrepov na ravni kmetij in hkrati poveča prispevek kmetijstva k varovanju okolja in naravnih virov«. Končni dogovor pa kmetom tudi omogoča priznanje izvajanja ukrepov ozelenitve v okviru neposrednih plačil, v kolikor se odločijo za izvajaje primerljivih kmetijsko okoljskih ukrepov v okviru politike razvoja podeželja ali certificiranih shem.


Prav tako je za Slovenijo sprejemljiv tudi izid pogajanj glede podaljšanja sistema kvot za sladkor. Ne glede na pritiske nekaterih držav članic in Evropskega parlamenta, da se kvote za sladkor podaljšajo do leta 2020, končni mandat Sveta predvideva podaljšanje le do leta 2017. Za Slovenijo pa je zlasti pomembna zaveza Komisije, da bo z ustreznimi spremljevalnimi ukrepi zagotovila boljše delovanje trga ter s tem tudi normalizacijo cen sladkorja pri nas.

 

*     *    *