Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

15. redna seja Vlade RS

Ljubljana, 26. 6. 2013 - Vlada RS je na 15. redni seji sprejela Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v Sloveniji v letu 2012, sprejela razrešitev in imenovanje članov Nadzornega sveta javnega podjetja INFRA, kot zakoniti zastopnik RS, ki je ustanovitelj in edini družbenik družbe - javnega podjetja INFRA, izvajanje investicijske dejavnosti, d. o. o., in sprejela stališče do treh evropskih predpisov.

 

Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti v letu 2012

Leta 2012 v Sloveniji ni bilo dogodkov, ki bi resneje sevalno ogrozili prebivalstvo. Med obratovanjem jedrskih in sevalnih objektov ter pri delu izvajalcev sevalnih dejavnosti ni bilo večjih posebnosti. Okolje ni bilo čezmerno radiološko obremenjeno.


Nuklearna elektrarna Krško je obratovala brez večjih težav. Spomladi so dokončali tudi nadvišanje protipoplavnih nasipov, tako da je zdaj elektrarna zaščitena pred teoretično najvišjimi poplavami. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki v državi je potekalo brez zapletov, ni pa bilo napredka pri postopkih načrtovanja končnega odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Zaradi tega se povečuje stiska v NEK, saj v skladišču radioaktivnih odpadkov zmanjkuje prostora.


Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev se je ustavila tudi sanacija nekdanjega rudnika urana Žirovski vrh. Na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt niso mogli izvajati dejavnosti, s katerimi bi dolgoročno preprečili plazenje hribine. Zagotovljena pa sta bila monitoring in vzdrževanje, tako da ni bilo neposrednega ogrožanja prebivalstva.


Zaradi gospodarske krize so se zmanjšala tudi sredstva, ki jih državni proračun namenja za delo državne uprave, otežena sta delo in obstoj pooblaščenih izvedencev, zmanjšujejo se tudi sredstva za raziskovalno in izobraževalno delo. Državni organi so prisiljeni omejevati svoje dejavnosti, kar otežuje njihovo delo. V letu 2012 še ni bilo zaznati večjih težav, občutno pa se povečuje tveganje, da jih bomo imeli v prihodnje.

 

Predlog razrešitve in imenovanja članov Nadzornega sveta javnega podjetja INFRA

 

Vlada je razrešila Bojana Žmavca in Ivana Iveta. Za dobo štirih let pa je imenovala mag. Tanjo Bolte, predstavnico Ministrstva za kmetijstvo in okolje, mag. Tatjano Colnar, predstavnico Ministrstva za infrastrukturo in prostor in dr. Boštjana Petelinca, predstavnika Ministrstva za kmetijstvo in okolje.

 

Stališče RS do oblikovanja mednarodne podnebne politike po letu 2020

Vlada je sprejela stališče do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Mednarodni sporazum o podnebnih spremembah iz leta 2015: oblikovanje mednarodne podnebne politike po letu 2020 - Posvetovalno sporočilo.


Slovenija meni, da Posvetovalno poročilo predstavlja dobro podlago za nadaljnje delo v pripravah na prihodnja pogajanja o novem podnebnem sporazumu za obdobje po letu 2020 in da je za zmanjšanje emisij ter ohranjanje konkurenčnosti EU gospodarstva in za doseganje okoljskih in socialnih trajnostnih kriterijev ključno, da bi bil novi globalni sporazum pravno zavezujoč, vanj pa bi morale biti vključene vse države sveta (tako razvite države kot države v razvoju).


Poleg zmanjšanja emisij mora ustrezno nasloviti tudi prilagajanje na podnebne spremembe, ki je za mnoge države v razvoju trenutno najpomembnejše. Slovenija tudi meni, da mora EU nastopati v novem sporazumu le s skupnim zavezujočim ciljem ter da mora biti nov sporazum dovolj dinamičen in prožen za odzivanje na nova znanstvena spoznanja ter na spremembe v nacionalnih ali regionalnih družbeno-gospodarskih okoliščinah.


Spekter obveznosti mora zagotavljati pravično porazdelitev naporov za zmanjšanje emisij. Pri določanju obveznosti omejevanja oziroma zmanjševanja emisij je potrebno upoštevati načelo »skupne, a različne odgovornosti in individualnih zmožnosti«. Med kriteriji bi morali upoštevati stopnjo razvoja, delež emisij posameznih držav v svetovnih emisijah (v našem primeru EU) in emisije na prebivalca.


Nov sporazum mora poleg omejitve oziroma zmanjšanja emisij zagotavljati tudi trajnostni razvoj, predvsem v najrevnejših državah.

 

Stališče RS do Zelene knjige - Politika podnebnih in energetskih sprememb do 2030

Vlada je sprejela stališče stališča do Zelene knjige - Politika podnebnih in energetskih sprememb za obdobje do 2030. Slovenija meni, da je predlagan 40 % zavezujoč cilj na nivoju EU do leta 2030 smiselen, vse dokler bo cilj spodbujen z obveznimi in harmoniziranimi ukrepi ter aktivnostmi na ravni EU, ki bodo omogočali tudi doseganje tega cilja in bi upoštevali nacionalne posebnosti.

 

Po mnenju Slovenije si mora EU v mednarodnih pogajanjih še naprej prizadevati za stalni dvig zahtev, ko gre za izzive energetsko-podnebnega paketa, vendar v nobenem trenutku s tem ne sme ogroziti konkurenčnosti gospodarstva EU. Meni tudi, da bi bilo potrebno čim več obstoječih ciljev iz nacionalnih ravni prenesti na evropsko in zlasti sektorsko raven na način, da ti ne bi ogrožali konkurenčnosti EU v mednarodnem okolju. Slovenija je mnenja, da prehod iz nacionalnih ciljev k sektorskim ciljem in zavezujočim ukrepom lahko predstavlja možnost za pravičnejšo porazdelitev bremena med državami članicami, hkrati pa je potrebno omogočiti medsebojne fleksibilnosti, s katerimi bi dosegli, da bi se ukrepi prvenstveno izvajali tam, kjer je to izvajanje cenejše.

 

Pred odločitvijo EU o poti za zmanjševanje emisij EU do 2030 mora EK, v skladu s sklepi majskega Evropskega sveta, pripraviti presojo vplivov. Slovenija meni, da bi presoja vplivov morala vsebovati tudi občutljivost posameznih rešitev na države članice ob upoštevanju različnih nivojev pričakovanih cen ogljikovega dioksida. Od sektorjev, ki bi jih bilo potrebno nasloviti celostno na nivoju EU, je to po mnenju Slovenije cestni promet in predvsem cestni tranzitni promet. V kolikor bi v EU prevladalo mnenje, da cilj za OVE do leta 2030 še vedno potrebujemo, le ta po mnenju Slovenije nikakor ne sme vključevati sektorja prometa. Obstajajo bistveno cenejši ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti v prometu za 10 %, kot nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi viri.

 

Po mnenju Slovenije bi moral okvir podnebno energetske politike do leta 2030 bistveno bolj sistemsko, harmonizirano in zlasti znotraj okvira EU-ETS nasloviti tudi problematiko indirektnih emisij v sektorjih, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2. Slovenija meni, da bi bilo potrebno za nadaljnje zmanjšanje izpostavljenosti sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO2, prepovedati tudi uporabo kreditov iz fleksibilnih mehanizmov, ki izhajajo iz projektov izvedenih v ETS sektorjih izven EU.

 

Slovenija je mnenja, da bi v mednarodnih pogajanjih morale tudi druge države prevzemati ustrezne obveznosti, zlasti v sektorjih, ki so v EU vključeni v EU-ETS, lahko tudi s povezovanjem svojih sistemov zmanjšanja emisij z EU-ETS. V kolikor ne bi želele prevzeti svojega dela odgovornosti, je Slovenija mnenja, da bi (kot zadnja možnost) bilo potrebno razmisliti o implementaciji ustreznih ekvivalentnih ukrepov za doseganje enakih pogojev za proizvode na enotnem trgu EU.

 

Slovenija meni, da se rezultatov raziskav in inovacij ne da plansko načrtovati ali napovedovati s takšno zanesljivostjo, da bi bilo moč pri doseganju ciljev za leto 2030 morebitno razliko med cilji EU in zmožnostmi EU pripisati kar učinkom raziskav in razvoju inovacij. Meni tudi, da je k razvoju avtohtonih konvencionalnih in nekonvencionalnih fosilnih virov (kot zamenjavo za uvožene vire) potrebno pristopiti preudarno in konzervativno, saj nekatere dolgoročne posledice takšnih aktivnosti še niso v celoti naslovljene. Slovenija ni naklonjena temu, da se vlaga v nekonvencionalne fosilne vire, temveč se zavzema za to, da se vlaga v OVE in URE. Povezavo do posameznih delov energetskega trga je potrebno izboljšati z boljšimi mehanizmi za dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Meni pa tudi, da potrebujemo novo kakovost pri umeščanju trajnostnih elektrarn v območja Natura, kjer naj Komisija zagotovi smernice in izmenjavo dobrih praks.

 

Stališče RS do oblikovanje enotnega trga za ekološke proizvode

Vlada je sprejela predlog stališča RS do Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu - Oblikovanje enotnega trga za ekološke proizvode - Izboljšanje obveščanja o okoljski učinkovitosti proizvodov in organizacij. Slovenija meni, da je razmišljanje o vzpostavitvi enotnega trga EU za zelene izdelke pozitivna faza v procesu spodbujanja trajnostne potrošnje in proizvodnje ter transparentnosti informacij o izdelkih, ki bo na srednji in dolgi rok prinesla dobre splošne okoljske učinke. Tak trg bi lahko pozitivno vplival tudi na vključevanje zunanjih stroškov v ceno izdelkov, ki do sedaj niso bili upoštevani.

 

Slovenija podpira prizadevanja, ki bodo doprinesla k razjasnitvi, kaj so ekološki oz. okolju prijazni izdelki in organizacije, poenotenje metodologij in njihovi širši uporabi. Pri tem se zavzemamo za celovit pristop, kot je vrednotenje celotnega življenjskega kroga.

 

Predlagan proces je pozitiven in dobrodošel za hitrejše in bolj sistematično uvajanje zelenih izdelkov; predvsem, če bo Komisija prevzela ključno vlogo in učinkovito vključila vse deležnike in uveljaviti enotno označevanje ter pridobiti zaupanje trga.

 

Slovenija meni, da je pomembno pri načrtovanju meril, postopkov in standardov, ki bodo zavezovala podjetja predvideti dovolj časa in zagotoviti enakopravnost tudi za mala in srednja podjetja, kajti le tako se jim bo omogočilo, da se pravočasno pripravijo na morebitne nove postopke in razmere na trgu.

 

Od Komisije pričakujemo, da bo čim prej in tudi na podlagi izkušenj pilotnega obdobja pripravila kratko in jasno analizo obstoječih ukrepov in sistemov označevanja, iz katero bo razvidno, kje so največje težave za podjetja in kako bi jih lahko naslovili.

 

 

*   *   *