Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Nova reforma Skupne kmetijske politike zagotavlja stabilnost slovenskemu kmetu

Ljubljana, 27. 6. 2013 – Po uspešno zaključenih pogajanjih o reformi Skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2014 – 2020, je minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, skupaj z državno sekretarko mag. Tanja Strniša, Cvetkom Zupančičem, predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Petrom Vriskom, predsednikom Zadružne zveze Slovenije (ZZS) in Rokom Roblekom, predsednikom Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM), predstavil podrobnosti zaključkov pogajanj.

Minister mag. Dejan Židan je poudaril, da so evropski ministri, pristojni za kmetijsko politiko držav članic, dosegli kompromis glede reforme SKP. S tem so se končala pogajanja, ki so tekla zadnja tri leta. Slovenija se je začela zelo hitro pripravljati na nova izhodišča evropske kmetijske politike, v razpravo so se vključile tudi vse zainteresirane javnosti. Stališča, ki jih je Slovenija zastopala v pogajanjih o reformi SKP za obdobje 2014 – 2020, so bila tako plod sodelovanja in usklajevanja z njimi.


Minister je povedal, da pričakuje, da bosta zaključke pogajanj o reformi SKP, še ta mesec podprla Evropski parlament in Svet ministrov, finančni okvir pa naj bi bil potrjen jeseni. Ukrepi so takšni, da zagotavljajo stabilnost slovenskemu kmetijstvu in proizvodnji hrane, še posebej pa se mu zdi pomembno, da je EU dala podporo mladim kmetom, ki bodo v prihodnje upravičeni do posebnega dodatka pri neposrednih plačilih. Slovenija je dosegla, da je v vseh državah omejitev, za katere se lahko dodeli dodatno plačilo za mlade kmete, med 25 in 90 hektarjev.


Drugi zelo pomemben ukrep za slovensko kmetijstvo, ki ga je omenil minister, je razbremenitev malih kmetov. Vsem tistim, ki so upravičeni do 1.250 evrov neposrednih plačil, ne bo več treba oddajati vloge za neposredna plačila vsako leto.

 
Za Slovenijo je še posebej pomembno, je dejal minister, da ni bil sprejet predlog o enotnih neposrednih plačil na hektar. Slovenija je menila, da bi bilo tako izplačevanje za nas zelo nepravično, saj so pogoji v katerih kmetujemo v Sloveniji, zelo različni.


Po prehodnem obdobju, ki se bo končalo leta 2019, bodo kmetije upravičene do neposrednih plačil v višini najmanj 60 % povprečne vrednosti osnovnega plačila na hektar, je še pojasnila državna sekretarka mag. Tanja Strniša. Ob tem je dogovorjena posebna varovalka za tiste kmetije, ki imajo sedaj nadpovprečno visoka plačila, da v tem procesu ne bodo izgubile več kot 30 % sedanje višine neposrednih plačil.


Slovenija je bila uspešna tudi na področju ozelenitve. Za Slovenijo je pomembno, da končni predlog z upoštevanjem določenih pragov v okviru ozelenitve omogoča enostavno in učinkovito izvedbo teh ukrepov na ravni kmetij in hkrati poveča prispevek kmetijstva k varovanju okolja in naravnih virov. Omenil je tudi, da je sedaj dosežena možnost spremljanja trajnega travinja na nivoju države. Uspeh je tudi, da bo z letom 2015 treba zagotoviti le 5 % površin z ekološkim pomenom, med katere spadajo tudi rastline, ki vežejo dušik in ugodilke.


Sprejeta je bila tudi olajšava pri izvajanju površin z ekološkim pomenom, ki imajo več kot 50 % gozda, med katerimi je tudi Slovenija.


Minister je med pomembnejšimi ukrepi reforme SKP omenil še proizvodno vezane podpore, za katere se bo lahko namenilo 13 % nacionalne ovojnice ter dodatnih 2 % posebej za beljakovinske rastline.


Povedal pa je tudi, da so ministri sprejeli dogovor, da se kvote za sladkor ukinejo 2017. Slovenija je sicer zagovarjala stališče do ukinitve kvot z letom 2015, veliko držav pa je zagovarjalo ukinitev z letom 2020. Na koncu je bil sprejet kompromis. Za Slovenijo pa je zlasti pomembna zaveza Komisije, da bo z ustreznimi spremljevalnimi ukrepi zagotovila boljše delovanje trga ter s tem tudi normalizacijo cen sladkorja pri nas.


Za Slovenijo je zagotovo zanimiv tudi kompromis, ki je bil dosežen na področju novega sistema sadilnih pravic t.i. shema za avtorizacije zasaditve novih površin vinogradov, ki bo nadomestil sedanji sistem in se bo začel izvajati leta 2016, končal pa naj bi se konec leta 2030. Vsako leto se bo dovolilo zasaditev novih površin vinogradov v višini 1 % obstoječe površine.


Vezano na ukinitev kvot za mleko z letom 2015, pa je za Slovenijo pomembno, da že letos jeseni začnemo razpravo na nivoju EU o dodatnih ukrepih za stabilizacijo trga. Sicer pa ostaja celoten mlečni sveženj urejen na način, kot je bil lani dogovorjen v okviru reforme sektorja mleka.


Pri področju Programa razvoja podeželja je bil sprejet dogovor, da se vsaj 30 % prispevka Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja nameni ukrepom, ki prispevajo k okoljskim ciljem, kar za Slovenijo ne predstavlja nikakršne ovire, saj že sedaj za te ukrepe namenja več kot 30 %.


Predsednik ZSPM Rok Roblek, predsednik ZZS Peter Vrisk in predsednik KGZS Cvetko Zupančič so povedali, da pozdravljajo dosežene dogovore, saj zaključki reforme SKP po njihovih ocenah omogočajo stabilnost in nadaljnji razvoj slovenskega kmetijstva.

 

*   *   *

 

Tonski posnetki z novinarske konference:

- mag. Dejan Židan (mp3; 14, MB),

- mag. Tanja Strniša (mp3, 4,0 MB),

- Rok Roblek (mp3; 2,9 MB),

- Peter Vrisk (mp3; 2,4 MB),

- Cvetko Zupančič (mp3, 2,9 MB)