Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Kakovost lokalne hrane je prepričala - Splošna javnost pri predelovalcih in pridelovalcih preverja, ali lokalno pridelana hrana dosega njihova merila zaupanja

Murska Sobota, 28. 9. 2013 – Na pobudo Ministrstva za kmetijstvo in okolje se po vsej Sloveniji izvajajo dnevi odprtih vrat, kjer lokalni pridelovalci, predelovalci in zadruge odpirajo svoja vrata za splošno javnost, da s tem pokažejo ter dokažejo, da je lokalna hrana izjemno kakovostna in si zasluži zaupanje potrošnikov. Danes sta svoja vrata odprli Šunkarna Kodila v Markišavcih pri Murski Soboti in Čebelarstvo Tigeli v Krapju pri Veržeju.

Danes sta se odvila dneva odprtih vrat na prekmurskem koncu Slovenije. Obiskovalci so imeli priložnost pobliže spoznati kakovost lokalno pridelane in predelane hrane, jo preveriti z lastnimi čuti in si odgovoriti na vprašanje, zakaj si zasluži njihovo zaupanje.

.

Pridelavo medu narekujejo čebele


Na Čebelarstvu Tigeli so se obiskovalci dneva odprtih vrat sprehodili skozi čebelarski muzej in spoznali zgodovinsko plat pridelave medu, se naučili pravilnega točenja medu, videli zeliščni vrt, učni čebelnjak in preizkusili okusne medene specialitete. Na ogledu je Dragica Tigeli obiskovalcem pojasnila, kako zagotavljajo kakovost pridelanega medu: »Pridelava medu v našem čebelarstvu poteka na način kot ga izberejo čebele. Mi lahko pomagamo le tako, da sledimo zahtevam posamezne čebelje družine in da z našo pomočjo hitreje izdelajo satovje  za pridelavo medu. Vsakršno točenje medu tudi vnaprej načrtujemo, saj je to zelo pomembno kakšen bo med in kakšna bo njegova kakovost.« Poudarila je tudi, da pridelava in predelava medu pri njih poteka na naraven in čebelam prijazen način: »Pomembno je, da mi sledimo zahtevam posamezne čebelje družine in njihovemu aktivnemu delovanju.« Povedala pa je tudi nekaj zanimivosti o čebelah in pridelavi medu. Večja čebelja družina pridela okrog 40 kg medu na panj, za 1 kg akacijevega medu pa je potrebno kar 120.000 poletov, kar pomeni 4 milijone obiskov cvetov. Kako hitre znajo biti čebele pa je pojasnila s številkami: »Čebela leti s hitrostjo 24km/h med vračanjem v panj pred dežjem pa doseže tudi do 40 km/h.«


Lidija Lipič Berlec z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje je povedala, da čebele pripomorejo k uspešni kmetijski proizvodnji, ki zagotavlja tudi varnost preskrbe s hrano: »Slovenija je edina članica Evropske unije, ki je svojo avtohtono vrsto čebel, kranjsko sivko, zaščitila. Najpomembnejši vplivi na okolje so zagotovo opraševanje rastlin in s tem posledično vpliv na obseg pridelkov rastlin v kmetijstvu« in o kontroli »nad pridelavo se vrši eksterni in interni nadzor kakovosti, čebelarstvo mora potekati v skladu s smernicami dobrih higienskih navad, ki so osnovane na načelih sistema HACCP.«


V svojem govoru je tudi predstavila značilnosti lokalno pridelanega medu in njegove prednosti: »Slovenci smo že od nekdaj narod čebelarjev. S svojim večnamenskim poslanstvom čebelarstvo pomembno vpliva tudi na druge kmetijske panoge, kar je najpomembneje, vpliva tudi na ohranjanje naravnega ravnovesja in kakovosti okolja.«


Pridelava mesnin s tradicijo


Na dan odprtih vrat so v Šunkarni Kodila obiskovalcem ponudili strokovno vodeni ogled zorilnic šunke, ki se sušijo in zorijo pod slamnato streho obdani z lesom in ilovnatimi ometi. Obiskovalci so se prepričali, kako poteka predelava mesnin in preizkusili okusne prekmurske specialitete. V Šunkarni Kodila zagotavljajo kakovost svojih izdelkov s kratkimi dobavnimi potmi, saj sodelujejo z rejci iz lokalnega okolja, ki zagotavljajo prašiče pitane na višjo težo,  kar  zagotavlja kvalitetno surovino. »Kvalitetnemu mesu domačega porekla dodamo samo sol in začimbe, sušene mesnine so dimljene z bukovimi drvi in žagovino na odprtem ognjišču,« je obiskovalcem na ogledu pojasnil Janko Kodila.


Obiskovalcem, ki so si lahko ogledali postopek zorenja priznane prekmurske šunke je Janko Kodila povedal tudi od kje izvira odličnost njihovih izdelkov: »Kvaliteto predelanega mesa zagotavljamo s kratkimi dobavnimi verigami. Za kvaliteto končnih izdelkov pa je ključno tudi to, da prekmurske šunke zorijo pod slamnato streho v zorilnicah z ilovnatimi ometi, ki zagotavljajo najbolj enakomerno sušenje mesa.«


Dneva odprtih vrat se je udeležil tudi Matjaž Kočar z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je spregovoril več o označbah kakovosti živil in o pomenu kratkih dobavnih poti od pridelave do potrošnje hrane: »Sistem spremljanja kakovosti živil in pridelave je zasnovan tako, da potrošnikom omogoča zagotovilo, da to živilo izhaja iz določenega okolja, je kakovostno in varno.« Spregovoril je tudi o pomembnosti kratkih dobavnih verig, ki poleg kakovosti zagotavljajo tudi podporo lokalnemu gospodarstvu in regionalni razvoj.


Ministrstvo s pobudo za zaupanje potrošnikov v lokalno kakovost


Ministrstvo za kmetijstvo in okolje nadaljuje splošno promocijo hrane iz bližine, s katero seznanja potrošnike o prednostih lokalno pridelane hrane, spodbuja sodelovanje pridelovalcev in živilsko predelovalne industrije s ciljem uvesti enotno označbo hrane iz naše bližine. Na pobudo Ministrstva za kmetijstvo in okolje v septembru in oktobru kmetije in pridelovalci odpirajo svoja vrata slovenskim potrošnikom, da pokažejo kakovost lokalne hrane ter jih vabijo, naj preverijo kakovost lokalne hrane, v katero verjamejo. 


V prihajajočih tednih odpirajo vrata kmetije in predelovalci tudi na drugih koncih Slovenije. Več o poteku prijav na dneve odprtih vrat, o kmetijah in predelovalcih, ki so že in ki še bodo odprli svoja vrata splošni javnosti, najdete na spletni strani ...

 

 

*    *    *

 

 

Dodatne informacije: Špela Bric, T: 01 2343 711, E: spela.bric(at)publicis-skupina.si