Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Pokušina lokalne svežine sadja in zelenjave - Splošna javnost pri predelovalcih in pridelovalcih preverja, ali lokalno pridelana hrana dosega njihova merila zaupanja

Vrhnika, Črna vas, 30. 9. 2013 – Dnevni odprtih vrat, ki se na pobudo Ministrstva za kmetijstvo in okolje izvajajo po vsej Sloveniji, so to nedeljo potekali na kmetiji Zalar na Drenovem griču pri Vrhniki in ekološki kmetiji Trnulja v Črni vasi pri Ljubljani.

V okviru akcije lokalni pridelovalci, predelovalci in zadruge odpirajo svoja vrata za splošno javnost in s tem pokažejo ter dokažejo, da je lokalna hrana izjemno kakovostna in si zasluži zaupanje potrošnikov. V soboto in nedeljo so se odvili dnevi odprtih vrat v Prekmurju in Osrednji Sloveniji. Obiskovalci so imeli priložnost pobliže spoznati kakovost lokalno pridelane in predelane hrane, se sprehoditi skozi rastlinjake in nasade ter z lastnimi čuti preveriti in si odgovoriti na vprašanje, zakaj si lokalno pridelana hrana zasluži njihovo zaupanje. Tako sta v nedeljo odprla svoja vrata kmetiji Zalar na Drenovem griču pri Vrhniki in ekološki kmetiji Trnulja v Črni vasi pri Ljubljani.

 

Način pridelave v rastlinjakih


Obiskovalci dneva odprtih vrat na kmetiji Zalar so si ogledali način pridelave zelenjave v rastlinjakih, se naučili, kakšne sadike obrodijo najkakovostnejše pridelke in preizkusili lokalno pridelano sadje in zelenjavo. Po besedah gospodarja Marka Zalarja so barjanska tla na Drenovem griču ugodna za rast najrazličnejših pridelkov. Na kmetiji tako pridelujejo različne sorte solate, papriko, kumare, zelje, zeleno, por, fižol, korenje, česen in drugo. Kvaliteto svojih pridelkov zagotavljajo z ročno obdelavo zemlje, organskim gnojilom in načinom pobiranja pridelkov, ki zahteva ustrezen čas in njihovo ustrezno dozorelost.


Obiskovalci so se med ogledom kmetije sprehodili skozi rastlinjak, kjer so spoznali prednosti pridelave v zaprtem in ogrevanem prostoru pa tudi na prostem. »Mi ročno obdelujemo zemljo, mehansko poteka tako pletje kot sajenje in pobiranje. Za zagotavljanje kakovosti naših pridelkov pa uporabljamo le organsko gnojilo,« je povedal Marko Zalar.


Dneva odprtih vrat na kmetiji Zalar se je udeležila tudi Saša Belaj iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki je naštela številne prednosti lokalno pridelane hrane in poudarila pomembnost samooskrbe: »Zadostna lokalna pridelava, predelava in poraba zelenjave je pomembna zaradi zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine, obdelanosti podeželja ter ohranjanja delovnih mest na podeželju, varovanja okolja, izboljšanja zdravja ljudi kot posledica uživanja s stališča prehranske vrednosti kakovostnejše zelenjave.«  Med drugim je predstavila tudi prednosti lokalno pridelane hrane: »Priporoča se uživanje sezonske zelenjave iz lokalnega okolja, saj je običajno bolj optimalno dozorela in ima višjo hranilno vrednost. Zadostna lokalna pridelava, predelava in poraba zelenjave je pomembna zaradi zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine, obdelanosti podeželja ter ohranjanja delovnih mest na podeželju, varovanja okolja (dolge transportne poti), izboljšanja zdravja ljudi kot posledica uživanja s stališča prehranske vrednosti kakovostnejše zelenjave,« je poudarila. 

 

Ekološka pridelava in »nazaj k naravi«


Ekološka kmetija Trnulja je obiskovalcem odprla vrata predelovalnega obrata za stiskanje olja in jih povabila na ogled posestva, kjer so od blizu spoznali, kaj pomeni ekološki način pridelave. Po besedah Urše Kunz je ekološko kmetovanje okolju prijazno in bi ga prav zato lahko označili tudi z besedami »nazaj k naravi«: »Ekološko kmetovanje že samo po sebi zagotavlja kakovost za potrošnika, saj se potrošniku ni potrebno spraševati, katera škropiva in umetni spodbujevalci rasti so bili uporabljeni, ker v ekologiji tega enostavno ni. Plodovi morda res niso tako veliki in perfektni v obliki, so pa zato toliko bolj popolni v okusu in zagotavljanju zdrave prehrane,« je povzela prednosti ekološkega kmetovanja. Imajo ekološki certifikat in ekološki znak Biodar, ki je kolektivna znamka za živila, ki so pridelana ali predelana po standardih za ekološko kmetovanje Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije. Kontrole potekalo vsako leto, lahko tudi večkrat na leto, izvaja pa jih Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu.


Urša Kunz je obiskovalcem tudi povedala, da ekološko kmetovanje omogoča okolju prijazno pridelavo, kmetje z ekološkim certifikatom pa se jo trudijo trajnostno ohranjati. »Na naši kmetiji nenehno nadziramo kvaliteto tal, nabavljenega semenskega materiala in kvaliteto proizvodov, vse na osnovi strokovnih analiz, ki so osnova za eventualno potrebne korektivne ukrepe,« je povzela način zagotavljanja kakovosti od sajenja naprej.


Svojim kupcem tudi omogočajo, da si pred nakupom pogledajo, kje je zrasel določen pridelek – v kakšni zemlji, na kateri njivi in pod kakšnimi pogoji. Imajo ekološki certifikat, kar pomeni vsakoletne kontrole, pri katerih morajo zagotoviti vso sledljivost nabavljenega semena in gnojil.


Na dnevu odprtih vrat je o prednostih ekološkega kmetovanja spregovorila Maja Žibert z Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ob tem poudarila predvsem dejstvo, da ekološko kmetovanje zagotavlja pridelavo visoko kakovostne hrane, z bogato prehransko vrednostjo in visoko vsebnostjo vitaminov, mineralov in antioksidantov. »Slovenija ima pestre naravne danosti in odlične možnosti za nadaljnji in pospešeni razvoj ekološkega kmetovanja, ki pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine, ohranjanju oziroma izboljšanju biotske raznovrstnosti, varstvu virov pitne vode in na sploh k varovanju celotnega okolja,«je povzela še druge prednosti ekološkega kmetovanja.

 

Ministrstvo s pobudo za zaupanje potrošnikov v lokalno kakovost


Ministrstvo za kmetijstvo in okolje nadaljuje splošno promocijo hrane iz bližine, s katero seznanja potrošnike o prednostih lokalno pridelane hrane, spodbuja sodelovanje pridelovalcev in živilsko predelovalne industrije s ciljem uvesti enotno označbo hrane iz naše bližine. Janja Kokolj Prošek iz Ministrstva za kmetijstvo je na dnevu odprtih vrat na ekološki kmetiji Trnulja povzela: »Veseli smo, da je odziv kmetovalcev in predelovalcev dober, saj je to dokaz, da smo s pobudo storili pravilno odločitev. Naš cilj je, da udeleženci dnevov odprtih vrat spoznajo in vidijo, kje nastaja kvalitetna lokalna hrana in da dobijo priložnost preizkusiti različne okuse, ki so plod domače pridelave in predelave. Kot popotnico za naprej pa želimo z aktivnostmi promocije nadaljevati in vzpostaviti novo enotno označbo, za katero bodo morali pridelovalci in predelovalci izpolnjevati določene kriterije. Potrošniku pa bo enotna označba olajšala prepoznavanje in izbiro lokalnih izdelkov.« Na pobudo Ministrstva za kmetijstvo in okolje v septembru in oktobru kmetije in pridelovalci odpirajo svoja vrata slovenskim potrošnikom in jih vabijo, naj obiščejo dneve odprtih vrat in se sami prepričajo o kakovosti in izvoru hrane, v katero verjamejo.


V prihajajočih tednih odpirajo vrata kmetije in predelovalci tudi na drugih koncih Slovenije. Več o poteku prijav na dneve odprtih vrat, o kmetijah in predelovalcih ki so že in ki še bodo odprli svoja vrata splošni javnosti, najdete na spletni strani...

 

*    *    *

 

Dodatne informacije: Špela Bric, T: 01 2343 711, E: spela.bric(at)publicis-skupina.si