Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

S pravilnim gnojenjem varujemo okolje

Ljubljana, 31. 3. 2014 – Pomlad je čas gnojenja. S pravilnim gnojem rastlinam dodajamo le tiste in toliko hranil kot jih potrebujejo za normalno rast oziroma doseganje želenih pridelkov, saj jih v tleh ni dovolj. Tako zagotavljamo kakovost pridelkov in varujemo okolje.

Gnojenje ureja zakonodaja, v praksi pa se pojavljajo vedno nova znanstvena spoznanja. Pravilno je, da tlem vračamo s pridelki odvzeta glavna hranila, pri čemer moramo z zračnim in vodnim režimom zagotoviti, da bodo rastlinska hranila dobro izkoriščena.


Gnojenje v evropskem prostoru krovno ureja  Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov (direktiva). Direktiva je zelo obvezujoča in jo morajo države članice dosledno izvajati ter njeno izvajanje tudi nadzirati. Vsaka štiri leta morajo Evropski komisiji poročati tako o monitoringu površinskih in podzemnih vodah, kot tudi o izvajanju ostalih zahtev in omejitev, ki jih določa direktiva.


Določbe direktive smo v slovenski pravni red prenesli z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/09 in 5/13), uredba). Območje Republike Slovenije je zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati s kmetijskih virov že od leta 2001 v celotni opredeljeno kot ranljivo območje, kar pomeni, da morajo zahteve in omejitve upoštevati vsa kmetijska gospodarstva v Sloveniji. Uredba določa dovoljeno količino vnosa dušika na hektar kmetijskega gospodarstva, ki je 170 kg dušika/ha.

Gnojenje s tekočimi organskimi gnojili je na kmetijskih zemljiščih prepovedano od 15. novembra do 15. februarja. Na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje v katastrskih občinah, določenih v Prilogi 2, ki je sestavni del citirane uredbe, torej na submediteranskem območju, je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili prepovedano od 1. decembra do 31. januarja. Posebej je urejeno tudi visokogorsko območje in sicer je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili na kmetijskih zemljiščih nad nadmorsko višino 800 m prepovedano od 15. novembra do 1. marca.

 

Gnojenje s hlevskim gnojem je na njivah prepovedano od 1. decembra do 15. februarja. Če vremenske in talne razmere omogočajo zimsko obdelavo tal in če je hlevski gnoj zaoran najpozneje v treh dneh, je za gnojenje s hlevskim gnojem na njivah določena izjema, in sicer je gnojenje ob upoštevanju navedenih pogojev dovoljeno tudi od 1. decembra do 15. februarja.


Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je prepovedano od 15. novembra do 1. marca, razen če gre za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih. Za primer gnojenja ozimin z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik je prav tako določena izjema, in sicer je gnojenje ozimin z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik prepovedano od 1. decembra do 15. februarja.


S citirano uredbo so določene tudi druge in prepovedi in omejitve in sicer je gnojenje z organskimi in mineralnimi gnojili prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zamrznjenih tleh. Na strmih zemljiščih, kjer obstaja nevarnost odtekanja tekočih organskih gnojil v površinske vode, je treba odmerke tekočih organskih gnojil razdeliti v več delov tako, da posamezni odmerek ne presega 80 kg N/ha. Poleg teh zahtev je treba na njivah, ki so na strmih zemljiščih, nagnjenih k površinskim vodam, pri poljščinah s počasnim spomladanskim razvojem (koruza, pesa) ob gnojenju s tekočimi organskimi ali mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, zagotoviti enega od naslednjih ukrepov:
- njiva mora biti razmejena s prečnimi ozelenjenimi pasovi, ki preprečujejo odplavljanje gnojil, ali
- med njivo in površinsko vodo mora biti najmanj 15 m širok pas zemljišča, porasel z zeleno odejo ali drugimi kmetijskimi rastlinami, razen poljščinami s počasnim spomladanskim razvojem ali
- njiva mora biti obdelana prečno na strmino ali
- njiva mora biti preko zime prekrita z zeleno odejo.


Vnos kakršnihkoli gnojil v tla ali na tla je prepovedan na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju ter na nerodovitnih in vodnih zemljiščih ter na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini, določeni z zakonom, ki ureja vode, torej v 15 metrskem pasu ob vodotokih prvega reda in 5 metrskem pasu ob vodotokih drugega reda. Vnos gnojil v tla ali na tla je prepovedan tudi na gozdnih zemljiščih, razen v primerih, ko gre za presajanje sadik in pri sejanju, za spodbujanje in utrjevanje ob ozelenitvi brežin ob cestah in če gre za površine, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, določene za raziskovalne namene.


Vnos gnojil v tla ali na tla in preoravanje trajnega travinja sta prepovedana v razdalji 100 m od objekta za zajem pitne vode, ki je vključen v sistem javne oskrbe s pitno vodo, če za območje okoli tega objekta s posebnimi predpisi ni določen vodovarstveni režim.


Poleg prijav, da kmetovalci gnojijo pozimi, ko ne bi smeli, inšpektorji, pristojni za kmetijstvo, prejmejo veliko število prijav poleti, in sicer zaradi smradu. Smrad je sicer kategorija, ki pri nas nima pravnih okvirjev, je pa za prišleke iz mest na podeželje zelo moteče. Obstajajo dobre tehnike gnojenja, s katerimi lahko zmanjšujemo smrad. Če gnojevko takoj zadelamo na tleh, ker se to da, lahko bistveno zmanjšamo smrad. Prav tako pomaga, če gnojimo v času, ko ni vetra.


V letu 2013 je kmetijska inšpekcija na podlagi uredbe opravila 1346 pregledov, odkrila 278 nepravilnosti, izdala 132 ureditvenih odločb in izrekla 47 opozoril po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. V izvršilnem postopku je izdala 18 sklepov o dovolitvi izvršbe. V prekrškovnih postopkih je višina izrečeni sankcij znašala 9.800 €, od tega je inšpekcija izdala sedem plačilnih nalogov v višini 3.600 € in pet odločb o prekršku v višini 5.000 €. Stroški postopka pri opominih so znašali 1.200 €.


Največ pregledov 779 je bilo pri nadzoru urejenosti skladiščih kapacitet za živinska gnojila, zaradi neskladnosti je bilo  izdanih 97 ureditvenih odločb in sicer na kmetijah, ki redijo od 1 do 10 glav velike živali. Glede nadzora v času prepovedi gnojenja kmetijskih površin in prepovedi gnojenja na poplavljenih in zamrznjenih  tleh, tleh nasičenih z vodo in prekritih s snežno odejo, je inšpekcija na podlagi prijav opravila 202 pregleda ter izdala 23 ureditvenih odločb. Glede preobremenitve kmetijskih površin z dušikom pa je izvedla 184 pregledov ter izdala sedem ureditvenih odločb. Manjše število pregledov se je opravilo pri ravnanju s presežki živinskih gnojil, omejitvah gnojenja v 100 m od objekta za zajem pitne vode, omejitvah gnojenja ob vodotokih in vodenju evidence o presežkih dušika.

 

 

*   *   *