Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Končana konferenca projekta ALPSTAR

Ljubljana, 28. 5. 2014 – Državna sekretarka na MKO mag. Andreja Jerina se je ob koncu dvodnevnega srečanja zahvalila več kot 80 udeležencem in predstavnikom alpskih regij, ki so v preteklih treh letih, v okviru projekta ALPSTAR izvedli vrsto konkretnih ukrepov za blaženje podnebnih sprememb. Poudarila je tudi pomen strategij in akcijskih načrtov za prehod v ogljično nevtralnost, ki so jih pripravili v okviru projekta ALPSTAR.

Dejala je, da podnebne spremembe ne čakajo, ampak napredujejo z vsako novo tono toplogrednih plinov, ki jo emitiramo v ozračje. Najnovejše veliko poročilo, peto po vrsti, Medvladnega panela za podnebne spremembe – IPCC – celo ugotavlja, da napredujejo pospešeno, znatno hitreje, kot so kazala predvidevanja pred nekaj leti. To se odraža na pogostejših in intenzivnejših vremenskih ujmah, ki smo jim priča tudi pri nas, v zmanjševanju obsega in količine ledu na Arktiki, v dvigovanju morske gladine. Alpe so še posebno občutljive za podnebne spremembe; poročila potrjujejo, da so učinki segrevanja ozračja trikrat višji od svetovnega povprečja.

 

Segrevanje se bo še nadaljevalo, predvsem, če bomo v Alpah na prebivalca še naprej porabili okoli deset odstotkov več energije kot v ostali Evropi. Hkrati pa imajo v primerjavi z ostalimi prostori gorski masivi z vodnimi rezervami in bogastvom biotske raznovrstnosti posebno vlogo ob soočenju s podnebnimi spremembami.

 

To so izzivi z nadnacionalno dimenzijo, je dejala državna sekretarka, ki jih je pomagal nasloviti projekt ALPSTAR, katerega ključni cilj je spodbuditi izvedbo podnebnih ukrepov, ki so se že izkazali kot dobre prakse, in s tem prispevati k izvajanju Akcijskega načrta za podnebje v Alpah.

 

Projekt ALPSTAR je izšel iz spoznanja, da so bili na območju Alp že izvedeni številni dobri projekti za blaženja podnebnih sprememb. V projektu ALPSTAR je bila vzpostavljena spletna platforma z bazo podatkov kar za 60 primerov dobrih praks iz različnih alpskih regij. Iz Slovenije so navedene: ekovas Čadrg, Terme Snovik, pasivni vrtec v Gornji Radgoni in Raziskovalno-razvojni center Pipistrel.


V projektu ALPSTAR sodeluje 13 partnerjev iz petih držav članic EU ter Švice in Lihtenštajna, vodi pa ga Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS. Skozi vodenje projekta smo pridobili prvovrsten stik z evropskimi partnerji in najbolj naprednimi regijami v Alpah ter s tem priložnost za učenje in izmenjavo dobrih praks na tem področju, je poudarila državna sekretarka na MKO mag. Andreja Jerina in dejala, da upamo, da je projekt prispeval k vzpostavitvi dolgoročnega sodelovanja in razširjanju dobrih praks soočanja s podnebnimi spremembami na celotne Alpe, na deležnikih pa je, da uresničujejo dobre prakse še naprej. Predvsem pa je projekt ALPSTAR prispeval k implementaciji konkretnih ukrepov dobrih praks v vsaki od 12 pilotnih regij ter pripravi oz. nadgradnji medsektorskih strategij oziroma akcijskih načrtov za dosego ogljične nevtralnosti v pilotnih regijah.

 

Pilotne regije so skozi projekt ALPSTAR izvedle vrsto konkretnih ukrepov za dosego ogljične nevtralnosti od razvoja konceptov mobilnosti v Zgornji dolini Rena in dolini Rone v francoskih Alpah, prek francoskega projekta za zmanjševanje energetske revščine in italijanskega projekta merjenja ogljičnega odtisa v industriji, do praktičnih študij za uporabo lesa in potenciala biomase v regiji severne Goriške v Sloveniji, v dolini Vallteline v severni Italiji in v dolini Achental na severnem Bavarskem (ki tudi načrtuje, da do leta 2020 postane energetsko samozadostna).

 

V zgornji dolini Rena so se sosednje regije treh držav odločile, da bodo ob javnem potniškem prevozu še posebej spodbujale kolesarjenje. Med drugim bodo razširili tekmovanja za večjo uporabo koles ter nadgradili elektronske navigacijske sisteme in digitalne zemljevide kolesarskih poti. »Upočasni (Slow-up)« je švicarska pobuda iz St. Gallena, v  letu 2015 jo bodo razširili v sosednji Lihtenštajn in avstrijski Vorarlberg: za en dan se za avtomobile zapre del cestne mreže, spodbuja se kolesarjenje, program vključuje vrsto privlačnih dogodkov v podporo javnemu prevozu in uporabi koles.

 

V slikoviti dolini Valltelina v Lombardiji v severni Italiji so pripravili integralni koncept mobilnosti, ki bo imel pozitivne učinke tako na dnevne prevoze kot na trajnostni turizem, in s katerim načrtujejo, da se bodo železniške postaje spremenile v intermodalna središča z »eko-postajami« – potniki bodo lahko najeli, predvidoma z integralno vozovnico, brezogljična prevozna sredstva (npr. kolesa in električna mini-vozila). Integralni koncept predvideva tudi kombiniranje javnih in zasebnih virov, saj bodo uvedli skupinski kombi taksi po konkurenčnih cenah (»javni prevoz na klic«) in vzpostavili platformo za car-pooling, nenazadnje pa je priprava koncepta zajela tudi pripravo praktične študije o izgradnji kolesarskih poti in pešpoti.

 

Miro Kristan iz Posoškega razvojnega centra je predstavil slovenski projekt, ki še vedno teče v slovenski pilotni regiji - petih posoških občinah (Bovcu, Kobaridu, Tolminu, Cerknem in Idriji). Naredili so študijo izvedljivosti ogrevanja na lesno biomaso v Kobaridu, energetske preglede nekaterih javnih zgradb ter izračun ogljičnega odtisa za regijo od Idrije do Bovca ter nizkoogljično regionalno strategijo. Zelo pomembno pa je, da je strategija za prehod v ogljično nevtralnost, ki so jih pripravili tako rekoč ljudska strategija, saj izraža dogovor in strinjanje deležnikov v občinah, ki so sodelovale v projektu Alpstar.


*   *   *

 

Tonska posnetka z novinarske konference:

- mag. Andreja Jerina (mp3; 4,6 MB)

- Miro Kristan (mp3; 14,4 MB)